“Sedaj se sicer kaže, da bo val, ki se je dvignil, prispel tudi v Evropo, vendar ne z nasiljem,” od izvolitve novega predsednika Donalda Trumpa pričakuje nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Tone Kajzer.
Ob 18. uri po srednjeevropskem času bo v Washingtonu že drugič zaprisegel Donald Trump. Pred prihodom v Kapitol se bodo v dvorani predsednika Senata zbrali člani kongresa, vrhovni sodniki, diplomatski zbor in drugi visoki gostje. Ob tem potekajo različni govori, glasbene točke in molitve, ki jih izvajajo različni umetniki, duhovniki in voditelji. Prvi bo zaprisegel podpredsednik J. D. Vance. Zatem bo na Bibliji, pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA, zaprisegel še predsednik Trump, s čimer bo oblast pravno in simbolno prešla v roke novega predsednika. Sledil bo inavguracijski govor, v katerem bo predstavil svoje vizije, cilje za svoje predsedovanje ter sporočil poslanico državljanom. Nato bodo sledila slavja.
Zaprisega predsednika je v ZDA velik dogodek, ki se zgodi le vsaka štiri leta, zanimanje za udeležbo pa je veliko. Koliko občinstva bo iz Slovenije, so mediji razkrili že prejšnji teden. Tam zagotovo ne bo slovenskega premierja Roberta Goloba in partnerke Tine Gaber, ki sta se nadejala, da bosta z zasedo Trumpa v Parizu sprožila simpatije in dobila morebitno povabilo. Bolj kot to je med organizatorji odmevala njegova podpora Kamali Harris, s čimer je bila Golobova pot do Washingtona zapečatena. Prav tako ne bo predsednice Nataše Pirc Musar, ki je bila sicer odvetnica Melanie Trump.
Po poročanju medijev je prihodnja prva dama ZDA Melania Trump skupaj z očetom Viktorjem Knavsom na ponedeljkovo inavguracijo svojega soproga Donalda Trumpa povabila sedem osebnih prijateljev, vključno s podjetnikom in letalskim izumiteljem Ivom Boscarolom ter z ljubljanskim škofom Antonom Jamnikom.
Predsednik SDS Janez Janša pa se po poročanju Demokracije dogodka ne bo udeležil zaradi zdravstvenih težav žene Urške Bačovnik Janša, ki ima resno okužbo oči. Poleg njiju naj bi bili po navedbah neimenovanih virov na Trumpovo inavguracijo povabljeni ustanoviteljica Mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja MC Medicor Metka Zorc, njena sestra Ruda Zorc Pleskovič, Alojz Pleskovič in Rok Pleskovič.
Vabljena sta tudi nekdanji lastnik orožarskega podjetja Arex Ivan Kralj in njegov sin Gregor Kralj. Iz Slovenije se bodo inavguracije udeležili še slovenski veleposlanik v ZDA Iztok Mirošič, evropski poslanec Branko Grims ter poslanca Državnega zbora Žan Mahnič in Andrej Poglajen, ki sta prejela vabilo ameriškega kongresnika slovenskega rodu Paula Gosarja in podmladka republikancev v New Yorku.
Komentar nekdanjega slovenskega veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja:
“Inavguracija prihaja iz korenin ameriške ustave. Predsedniške volitve so tiste, kjer se soočijo ideje, različna mnenja in na tej osnovi se tudi izvoli predsednika. Ameriški sistem je večinski sistem in vemo, da tudi sedaj, ko je predsednik Trump zmagal (tudi po elektorskih glasovih), to še vedno ne pomeni 70-odstotne podpore vsega ameriškega prebivalstva (ampak zgolj okoli 53–54 odstotkov).
Še vedno je 47–48 odstotkov ljudi, ki se s tem ne strinjajo. Zato je ta inavguracija v simbolnem smislu tako pomembna. Le-ta pomeni nek akt, kjer se po volitvah ponovno zbere ameriško prebivalstvo in pod novo administracijo krene po neki skupni poti, se pravi, da se nacija kot takšna združi okoli osnovnih vrednot. Ne nazadnje so ZDA zibelka demokracije. Mislim, da je zelo pomembno, da se v Sloveniji to ve, da se na dogodek ne gleda samo kot na neko ceremonijo in kdo bo nanjo povabljen.
Volitve niso vojna, v demokraciji gre za soočenje različnih pogledov in idej, kjer pa je izjemno pomembno, da smo okoli osnovnega vrednostnega središča vendarle poenoteni. Mislim, da imamo vsi Slovenci v DNK zapisano, da smo se leta 1990 odločili za demokracijo, svobodo, tržno gospodarstvo, ekonomsko svobodo in da od tega ne odstopamo. Lahko pa imamo različna mnenja, različne zamisli, kako bomo ustvarili večjo prosperiteto. A kot vidite, se pri nas trenutno dogaja ravno obratno.
Slovenska zunanja politika je le odsev celotnega stanja v državi – vse je zelo aktivistično! Slovenija je v zadnjih nekaj letih padla na tako rekoč vseh mednarodnih primerjalnih indeksih (ekonomske svobode, medijske svobode itd.). Sedaj se sicer kaže, da bo val, ki se je dvignil, prispel tudi v Evropo, vendar ne z nasiljem. Nista problem Evrope Elon Musk oziroma omrežje X, ampak naša politična krajina in politična elita – ljudje so razočarani, ker ni nikakršnih rezultatov.
Pogovarjamo pa se o nekih temah, ki so za nas nerelevantne (zeleni prehod). Ne trdim, da ne bi morali več delati na energetski učinkovitosti, ampak takšen vsiljen način nas bo pripeljal v siromaštvo. V primeru vabila na inavguracijo pa je pomembno, da nismo navijaški glede tega, kdo je bil povabljen.
Odstranitev cenzure na družbenih omrežjih bo vplivala na slovenski prostor. Je pa vprašanje, kdaj. Ali bomo Slovenci, tako kot smo v 90-tih, zamujali (ko so ostali že šli naprej, smo mi še vedno odločali za samostojno državo, ker smo imeli tako močan tip takratne obstoječe, nedemokratične strukture) … Sedaj je naloga, da čim več ljudi povabimo na platformo X, pa ne da jih medijsko operemo, ampak da dobijo različne informacije, da si potem sami lažje ustvarijo neko svoje mnenje, da jim ni treba po novice zgolj na portal RTV Slovenija ali prisluhniti večernim novicam, kjer jim povedo, kakšna je realnost v svetu …
In če bomo to uspeli, verjamem, da se bo tudi situacija v Sloveniji začela obračati na bolje. Kajti v demokraciji, tržnem gospodarstvu, v neki urejeni pravni državi se tudi talenti lahko pokažejo. Sedaj pa imamo negativno selekcijo in je ravno obratno. Medijski zakon je histeričen odgovor na dogajanje v povezavi z omrežjem X in Facebookom, drugače si tega ne znam tolmačiti. Sicer pa – resnice se ne da ustaviti. Se pa tudi znotraj koalicije že krha podpora zakonu. Mislim, da je zadevo treba ustaviti in opraviti zelo resen premislek, zato ker Slovenija ne potrebuje zapiranja in cenzure ter monopolov, ampak odpiranje in večjo verodostojnost, tudi na mednarodni ravni. Naša zunanja politika trenutno kaže, da smo zašli v slepo ulico.
Glede povabljenih gostov na inavguracijo: obstaja protokol, povabijo se veleposlaniki, tudi sam sem bil povabljen v času inavguracije Joeja Bidna. Potem pa ima predsednik tudi možnost izbora, da povabi še svoje izbrance. V primeru Slovenije je zelo pripomoglo dejstvo, da je prva dama Melanija Trump … To se mi zdi prav, ne želim pa si, da se v Sloveniji to sprevrže v neko tekmovanje. Treba je vzeti v obzir izjemno kompleksno geopolitično situacijo (Grenlandija, Panamski prekop itd.). V letošnjem letu se bo geopolitika dogajala pred našimi očmi. In Slovenci ne bomo mogli sedeti na dveh ali treh stolih – smo del zahodnega, civiliziranega, demokratičnega sveta.”
Domen Mezeg