Nekaj sto udeležencev je na shodu v Mariboru protestiralo proti nedavnemu poseku dreves na Trubarjevi ulici. Na shodu so bili tudi predstavniki mestnih svetnikov različnih strank.
Na Trubarjevi ulici v Mariboru je danes potekal “shod v bran mariborskim drevesom”, na katerem je okoli sto udeležencev izrazilo nestrinjanje z nedavnim posekom kostanjevih dreves na tem mestu. Zahtevali so bolj odgovorno in strokovno podkovano ravnanje s skupnim prostorom. “V Mariboru potrebujemo več dreves, ne betona,” je dejala ena organizatorka shoda.
Na shodu se je zbralo lepo število občanov. Kot je bilo videti, so drevesa združila predstavnike različnih strank v mestnem svetu. Tako smo lahko videli predstavnike stranke SDS, Levice, Nove Slovenije, Stranke mladih – Zeleni Evrope, predstavnike Piratov. Zanimivo pa ni bilo predstavnikov LPR in vedno glasne Lidije Divjak Mirnik, prav tako nismo opazili predstavnikov Svobode, stranke SD in Liste Arsenovič za Maribor. Zanimivo pa na shodu nismo opazili niti kandidata za mariborskega župana Bora Greinerja, ki je bil prav zaradi podrtja dreves prej zelo glasen.
Shod je pripravila Civilna iniciativa Trubarjev zadnji kostanj, ki se je oblikovala potem, ko so občinske službe prejšnji teden posekale star kostanjev drevored na Trubarjevi ulici. Kot je povedala predstavnica iniciative Jelka Vrečko, so se zbrali somišljeniki, ki menijo, da je bil posek preuranjena, nepremišljena in slabo skomunicirana poteza Mestne občine Maribor.
Za naš portal je spregovorila mestna svetnica SDS Ljuba Jančič, ki je dejala: “V stranki SDS temu postopku nasprotujemo, saj si glede na vremenske razmere, ki so iz leta v leto slabše, želimo, da bi bilo v Mariboru čim več zelenja, ne pa takšnih grobih posekov.”
“Strokovnjaki opozarjajo, da je varovanje dreves pravno neustrezno in zastarelo, zato pozivamo Mestno občino Maribor, naj nemudoma sprejme sodoben lokalni okvir varovanja dreves, usklajen z evropskimi smernicami in stroko, ter vse odločitve o drevesih sprejema v dialogu s strokovnjaki,” so pozvali.
Občina mora po njihovem prepričanju nujno sprejeti strategijo ravnanja z drevesi, ki mora biti pred sprejetjem usklajena s stroko ter dana v javno razpravo. Zahtevajo, da občina spremeni komunikacijo s prebivalstvom ter “se končno prične zavedati, da je ona v naši, ne mi v njeni službi”.