Prvo trilateralno srečanje Xi–Trump–Putin: simbolika miru ali nova Jalta?

Datum:

Kitajski predsednik Ši Džinping, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin so danes v mestu Šenzen na jugu Kitajske začeli prvo trilateralno srečanje voditeljev treh največjih jedrskih sil. Srečanje, ki je potekalo na obrobju vrha APEC v vili Kylin, je Peking označil za pogovore o “varovanju svetovnega miru” in “promociji strateške stabilnosti v odnosih med velikimi silami”, hkrati pa ga je opisal kot dogodek “prelomnega pomena”.

To je prvič v zgodovini, da so se voditelji Kitajske, ZDA in Rusije srečali skupaj v takem formatu. Srečanje prihaja v času, ko ruska ofenziva v Ukrajini bliža petemu letu, Trumpova vojna z Iranom moti oskrbo z nafto in dviguje cene po svetu, Kitajska pa krepi svoj vpliv v Vzhodni Aziji. Analitiki pričakujejo predvsem simboliko, ne pa večjih prebojev.

Xi Jinping je v uvodnih besedah poudaril, da “mir med velikimi državami prinaša stabilnost svetu, medtem ko bi njihovo nasprotovanje vodilo le v kaos”. Spomnil je na skupno zgodovino v drugi svetovni vojni, ko so Kitajska, Rusija in ZDA kot ključne sile proti fašizmu “bojevale rame ob rami” in zagotovile mir. “Zgodovina je najboljši učbenik. Moramo se je spominjati in se iz nje učiti, da oblikujemo prihodnost,” je dejal. Pozval je k premagovanju tako imenovane Thucydidesove pasti, k partnerstvu in prijateljstvu ter k spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in “rdečih črt”. Velike sile imajo po njegovem posebno odgovornost za svetovni mir in stabilnost, poroča Dawn.

Donald Trump je srečanje označil za “ustvarjanje zgodovine” in poudaril, da so ZDA, Rusija in Kitajska “edinstveno pozicionirane”, da razpravljajo o zmanjšanju števila jedrskega orožja. Putina je imenoval “prijatelja”, s Šijem pa je govoril o “zelo posebnem odnosu“. Poudaril je tudi, da nobenega problema ni bilo rešenega z zavračanjem pogovorov.

Foto: EPA

Vladimir Putin je izpostavil, da imajo tri države “številne skupne interese” pri reševanju regionalnih konfliktov, vključno z Ukrajino, ter “skupno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti”. Če sodelujejo konstruktivno, lahko okrepijo globalno stabilnost. Dotaknil se je tudi energetske in prehranske varnosti.

Pred trilateralom so potekala ločena srečanja. Trump in Putin sta se sestala prvič od avgusta 2025 (približno 35–40 minut), kjer je bila glavna tema Ukrajina. Putin je takrat odšel v “odličnem razpoloženju”, a konkretnih napovedi ni bilo. Trump in Ši sta imela bilateralno srečanje (tretje letos), Xi in Putin pa sta se dan prej sestala že 50-ič. Xi je Trumpa sprejel na letališču z objemom in rdečo preprogo – prvič za katerega koli voditelja od svojega nastopa – , kar je Trump označil za “veliko zmago”.

Agenda in pričakovanja
Kitajska je ohranjala splošen okvir o miru in strateški stabilnosti. Washington je sprva signaliziral, da Ukrajina ne bo na mizi, a Trump je dejal, da bo tudi to ena od tem. Kremelj je opozoril, da se ji bo težko izogniti. Na mizi so še iranska vojna, jedrska razorožitev (po poteku pogodbe New START februarja 2026), trgovina, umetna inteligenca in energetska varnost. Po analizi Atlantic Councila Putin želi okolje, podobno Jalti, kjer velesile odločajo o usodi Ukrajine in pritiskajo na Kijev. Xi želi pokazati moč sklica, enakovreden status z ZDA in kontroliran dogodek brez presenečenj. Trump se osredotoča na optiko, jedrsko orožje (vključno s Kitajsko) in Iran, Ukrajino pa vidi kot priložnost za precedens.

Foto: EPA

Srečanje je sprožilo primerjave s konferenco v Jalti leta 1945, kjer so velesile razdelile Evropo brez manjših držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril: “Res nočem, da to postane Jalta 2, 3, 4, s prerazporeditvijo vpliva.” Poudaril je, da bo Ukrajina gotovo na mizi, a Kijev ne bo prisoten, in da Rusija od formata največ profitira. Kremlj je primerjave zavrnil kot “politično-znanstvene igre”.

Srečanje je predvsem zgodovinski fototermin in signal, da velike sile iščejo neposreden dialog v nestabilnem svetu. Konkretnega dogovora najbrž ni pričakovati, saj je preveč nasprotujočih si interesov. Za Putina je to diplomatska zmaga po letih izolacije, za Šija potrditev Kitajske kot nepogrešljivega igralca, za Trumpa pa mešanica optike in poskusov reševanja več front hkrati. Svetovni mir ostaja bolj slogan kot takojšnji rezultat.

A.H.

Sorodno

Zadnji prispevki

Kokotova in Štorek zapustila poslansko skupino – tako se je odzvala Resni.ca

Poslanka Katja Kokot je izstopila iz poslanske skupine Resnica....

Božično-novoletna naročniška akcija tednika Demokracija

Tednik Demokracija začenja božično-novoletno naročniško akcijo za nove naročnike....

[Ekskluzivno] Janković po mafijsko izsiljuje občana: 30 evrov na kvadrat ali razlastitev

Župan Ljubljane se je v predvolilnem obdobju predstavljal kot...