Če pripadaš tranzicijski tovarišiji, potem imaš kot kaže, vse možnosti, da postaneš častni meščan Ljubljane. Tokrat bi prestižni naziv utegnila prejeti Spomenka Hribar in Peter Čeferin. Stvar je seveda odvisna od tega, ali se bodo občinski svetniki naslednji ponedeljek odločili za podporo predlogu komisije za priznanja. Glede na to, da ima župan Zoran Janković v mestnem svetu trdno večino, to verjetno ne predstavlja večjega problema. Patološka simbioza med ljubljanskim “šerifom” in Odvetniško pisarno Čeferin je že dolgo znana: Med leti 2003 in 2021 je pisarna od Mestne občine Ljubljana prejela preko milijon evrov davkoplačevalskega denarja, Hribarjeva pa skupaj z županom Jankovićem spada v “tolpo” najbolj gorečih antijanševikov.
Komisija Mestne občine Ljubljana za priznanja je sicer obravnavala sedem vlog. Med drugim se je odločila za zagrizeno antijanšistko in ljubljenko zadnjega partijskega šefa Milana Kučana – Spomenko Hribar. V obrazložitvi so ob tem zapisali, da je: “intelektualka, ki je imela kar največji vpliv na globinske spremembe družbene, kulturne in vrednostne klime v Sloveniji od 80. let dalje”. Ob tem so pri komisiji spomnili, da se je dejavno udejstvovala pri Novi reviji ter še navedli: “intelektualni in državljanski angažma pa jo je ob političnih spremembah v 90. letih katapultiral v politiko,” poroča Demokracija.
Odvetniška pisarna Čeferin zastopala družino Janković v številnih kazenskih procesih
V politiki naj bi delovala kot poslanka “zadnje skupščine”, ki je bila zadolžena za izpeljavo tako osamosvojitve kot tudi demokratizacije Slovenije. Komisija je ob tej priložnosti izpostavila tudi njen esej z naslovom Krivda in greh, v katerem naj bi opozorila na množične povojne poboje, po mnenju komisije pa naj bi bila zaslužna tudi za spravo: “ki je temeljito spremenil našo zgodovinsko in etično zavest”. Ta uporniška, preroška in čista drža, spričo katere se je je prijel vzdevek ‘slovenska Antigona’, ostaja značilna za njeno kritično delovanje…” Komisija pa je še določila, da si naziv častnega meščana zasluži še odvetnik Peter Čeferin. Kot so ob tem navedli “velja za neustrašnega odvetnika, ki za svojega klienta, ki se v kazenskem postopku spopada z državo, stori vse, kar more in kar mu dopuščajo predpisi.”
Kot so ob tem še pojasnili, se zavzema za vrednote odvetništva ter neodvisnost odvetnikov, kar je v praksi uresničeno v Odvetniški pisarni Čeferin, ki jo je ustanovil skupaj s sinovoma. V obrazložitvi je še zapisano, da je “osebno prispeval k sprejetju zakonske ureditve, ki zagotavlja obdolžencu odvetniško zastopanje že od odvzema prostosti naprej, ter k zakonodaji, ki se nanaša na odvetništvo”. Za delo na svojem strokovnem področju je prejel več priznanj, o odvetništvu pa naj bi napisal tudi več knjig, ki so namenjene širši javnosti, vselej pa naj bi tudi nasprotoval kakršnimkoli privilegijem odvetnikov. Kot je znano ima ljubljanski “šerif” v mestnem svetu trdno večino, zato je za neuspeh predlogov le malo možnosti. Ima pa odločitev komisije močno simbolno konotacijo.
Ustavljala je desnico
Ob tem pa se lahko vrnemo k Hribarjevi in navedemo še nekaj dejstev: Znano je, da je bila s svojimi zdrahami “kukavičje jajce” v Demosu. Nekateri jo celo imenujejo za “Trojanskega konja”, ki je slednjega od znotraj razsul oziroma s histeričnim vsiljevanjem nekakšne zlagane sprave, preprečil prelom s starim režimom. Kakšen intelektualni potencial je imelo takšno ravnanje lahko vidimo še dandanes ob številnih pomembnih državnih dogodkih, ki narod prej razdvajajo kot združujejo ali pa se na državnih proslavah dogaja celo norčevanje iz vsega, kar bi moralo biti za narod sveto. In to samo zato, ker starega nismo nikdar odžagali. Tudi Spomenkin poznejši politični angažma v slovenski politiki je več kot očiten: Kot zvesta članica Kučanovega klana in zagrizena ideologinja si je med drugim prizadevala za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo ter v svojih javnih nastopih ognjevita obračunavala z aktualnim premierjem Janezom Janšo.
Ena njenih najbolj zloglasnih potez pa je lobiranje za slovensko državljanstvo za nekdanjega pripadnika poražene, okupatorske JLA Milana Aksentijevića. Tudi o gospodu Čeferinu in visokih moralnih standardih njegovih sinov je mogoče povedati nekaj pikrih. Zanj je znano, da je sodeloval z nekdanjim režimom in pomagal pri prepovedi družbenokritične gledališke skupine Oder 57. Solastnika njegove odvetniške pisarne Aleksander in Rok Čeferin pa imata na glavi še svoje grehe, za katere smo prepričani, da niso ravno v ponos Petrovi krepostni odvetniški drži. Za Aleksandra je znano, da je na vrhu Uefe tesno povezan z balkanskim mafijskim podzemljem zlasti z območja Srbije, ki slovi po okrutnih fizičnih obračunih s svojimi nasprotniki, kot je mučenje z gumijastimi kladivi, rezanje jezikov in glav, s katerimi se je zatem igralo nogomet. Ustavni sodnik Rok pa je obtožen sojenja v zadevah, v katerih bi se moral izločiti.
Sara Kovač