Nova raziskava Inštituta za svetovno ekonomijo je pokazala, da migrantke, ki so prispele v Nemčijo, redkokdaj delajo in vstopijo v delovno razmerje, zato ne čudi, da je njihova integracijo v družbo izjemno otežena.
Trg delovne sile sicer velja za najpomembnejše mesto za integracijo, a večina migrantov ostaja brezposelna. Statistični podatki kažejo, da le slaba polovica moških migrantov dela, ko pa pride do žensk, so podatki še bolj zaskrbljujoči, saj v delovno razmerje vstopi le 11,5 odstotka žensk.
Delovne izkušnje migrantk težko uporabne
Migrantke, ki so bile v svojih državah izvora zaposlene, so pogosto opravljale neformalna dela, kamor uvrščamo gospodinjska dela, ki jih je mogoče opravljati ob skrbi za svoje otroke. Kakorkoli, takšne delovne izkušnje so težko uporabne na nemškem trgu dela. Ženske so slabo usposobljene, raziskava Inštituta za svetovno ekonomijo pa prav tako kaže, da se pogosto ne udeležujejo tečajev nemščine, kar jim zmanjša njihove zaposlitvene možnosti. Poleg tega je potrebno dodati, da se muslimanski migranti osredotočajo na tradicionalne vloge in niso usmerjeni v delo.
Raziskava po navedbah Voice of Europe kaže na probleme združevanja družin; namreč, ko ženske pridejo v Nemčijo, da se pridružijo svojim možem, imajo zelo slabo perspektivo, da najdejo delo, zato živijo ločeno. Sociolog Ruud Koopmans je v svoji študiji “Asimilacija ali multikulturalizem” pokazal, da tradicionalni vzorci in razmeroma nizka udeležba muslimanskih žensk na trgu delovne sile vplivajo na oteženo prilagajanje družin v zahodno družbo.
N. Ž.