Informacijska pooblaščenka je odločila, da mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) javno razkriti imena 136 prejemnikov izjemnih pokojnin in njihovih dedičev. Odločitev je sledila postopku, ki ga je sprožil novinar Peter Jančič, potem ko vlada ni želela razkriti, kdo vse prejema te privilegije in kdaj so bile pokojnine podeljene.
Peter Jančič je pojasnil: “Ker iz vlade niso odgovorili na mojo zahtevo, naj predstavijo imena vseh 136 uglednih državljanov ali njihovih družinskih članov, ki so jim pokojnine za izjemne zasluge podelili v preteklosti, in tudi letnice, kdaj jim je vlada te pokojnine dodelila, sem zaradi molka organa proti vladi sprožil postopek pred informacijsko pooblaščenko.”
Po odločitvi informacijske pooblaščenke bo moral ZPIZ v petih dneh razkriti imena in priimke prejemnikov ter dedičev teh pokojnin. Leta 2022 je vsak prejemnik povprečno prejel 6.757 evrov dodatka iz državnega proračuna. Jančič je opisal zapletenost pridobivanja informacij: “Podatke sem najprej zahteval od vlade, a so me zavrnili, da ne vedo, kdo so prejemniki, in me napotili na ZPIZ. ZPIZ pa je odgovoril, da niso pristojni za posredovanje teh podatkov javnosti, in me spet napotil na vlado.”
Vlada in ZPIZ sta po njegovih besedah na ta način preprečevala dostop do informacij, ki bi morale biti javne, saj gre za privilegije, ki jih plačujejo davkoplačevalci. Informacijska pooblaščenka mu je pritrdila, postopek je vodila Jasna Duralija, odločbo pa je podpisala namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah.
ZPIZ sta naložili, da mi mora vse zahtevane podatke poslati v petih dneh. Odločba je takšna:
Podatki, ki jih bo moral ZPIZ razkriti, vključujejo 79 prejemnikov dodatkov za posebne zasluge, ki so leta 2022 povprečno prejeli 8.485 evrov, ter 57 dedičev, ki so po umrlih prejemnikih prejemali povprečno 4.362 evrov.
Vlada Roberta Goloba sicer načrtuje širitev tega sistema z novim zakonom, ki bo omogočal še višje pokojnine – do 3.000 evrov neto mesečno – in večjemu številu prejemnikov. Jančič opozarja, da se pravica do dedovanja v tem novem zakonu ne predvideva, a to ne bo vplivalo na že podeljene pravice. Vprašanje izjemnih pokojnin je postalo tudi politična tema, saj SDS trenutno zbira 40.000 podpisov za razpis referenduma o tej zadevi.
Ob tem Jančič izpostavlja še drugo težavo: “Ko sem za podatke prosil vlado in ZPIZ, so bili vsi odgovori, ki so mi jih poslali, brez imena in priimka podpisnikov. Uradniki, ki so za to odgovorni in jih vsi plačujemo, odgovarjajo z anonimkami. Hkrati pa politiki poskušajo v medijskem zakonu novinarjem predpisovati, kako se moramo podpisovati pod članke.”
Z razkritjem imen prejemnikov bo zdaj javnost končno dobila vpogled v to, kdo vse prejema izjemne pokojnine in kdo jih je podedoval – ter kakšna je cena teh privilegijev za državni proračun.
Novi privilegiji za kulturnike
Sicer pa je ministrstvo za kulturo prišlo na plano še z novimi privilegiji za kulturnike. V javno obravnavo je namreč dalo predlog uredbe, ki določa minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi. Cilj je zagotoviti enako plačilo za enako delo, ne glede na obliko zaposlitve. “Zakon in uredba sta prelomnica v boju proti prekarnim pogojem dela v kulturi in širše, saj pošiljata jasno sporočilo: če delavec opravlja primerljivo delo, mora biti tudi primerljivo plačan, in to ne glede na to, ali je zaposlen ali prekarec,” so v sporočilu za javnost navedli besede državnega sekretarja Marka Rusjana. Dodal je, da so na ministrstvu pri pripravi zakonske rešitve tvorno sodelovali s socialnimi partnerji. Samozaposleni v kulturi za razliko od redno zaposlenih nimajo vseh ugodnosti delovnega razmerja. Ker si sami plačujejo tudi določene stroške, ki jih zaposlenemu nudi njegov delodajalec, se z uredbo uvaja obtežitveni faktor. Potemtakem bi tovrstna rešitev bila primerna za vse, ne le kulturnike.
Sara Kovač