Inštitut Razvojnik je s svojim simulacijskim orodjem izračunal učinek razvojne kapice iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Njihova ocena neposrednega izpada v letu 2027 znaša 161 milijonov evrov, z upoštevanjem dodatnega DDV pa 147 milijonov (0,19 % BDP). Fiskalni svet je isti ukrep ocenil na 265 milijonov (0,33 % BDP). Razlika je torej več kot 100 milijonov evrov.
Fiskalni svet je kapico označil za največji posamezni ukrep v celotnem paketu ZIURS, katerega skupni neposredni učinek ocenjuje na okoli 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 % BDP.
Glavni razlog je število zajetih zaposlenih:
- Fiskalni svet: skoraj 22.000
- Razvojnik: okoli 16.200
Podatki SURS za oktober 2025 kažejo, da je bruto plačo nad 7.500 evrov prejemalo le 1,34 % zaposlenih, torej okoli 11.200 ljudi. Ob napovedani rasti plač do leta 2027 bi prag ustrezal okoli 6.660 evrom v letu 2025, kar bi zajelo približno 17.000–18.000 ljudi (zgornja meja, saj najvišje plače rastejo počasneje kot povprečne).
Razvojnik poudarja, da je njihovo število bližje izmerjenim podatkom SURS. Razlika izvira predvsem iz različnih podatkovnih virov: Fiskalni svet se opira na odločbe o odmeri dohodnine (letni dohodki, vključno z nagradami in regresom ter dohodki pri več delodajalcih), Razvojnik pa na porazdelitev mesečnih bruto plač SURS.
Inštitut navaja tri razloge, zakaj je njihova ocena bližje dejanskemu stanju:
- Podatkovna osnova. Temelji na podatkih SURS, ki neposredno merijo, koliko zaposlenih prejema kakšno plačo. Oktobra 2025 je bilo nad pragom 7.500 EUR okoli 11.200 zaposlenih. Ocena Fiskalnega sveta temelji na odločbah o odmeri dohodnine, razvrščenih v široke razrede glede na povprečno plačo, in na povprečju let 2021–2024.
- Preračun na leto 2027. Tudi ob predpostavki, da vse plače do leta 2027 rastejo enako hitro kot povprečna, podatki SURS pokažejo okoli 17 tisoč zaposlenih nad pragom. To je blizu oceni Razvojnika (16.236) in precej manj od skoraj 22 tisoč, ki jih ocenjuje Fiskalni svet. Porast s 13 na 22 tisoč v oceni Fiskalnega sveta je posledica metodologije, ki prag izraža kot večkratnik povprečne plače, in ne izmerjenega gibanja najvišjih plač.
- Narava najvišjih plač. Najvišje plače so večinoma določene z individualnimi pogodbami in se ne usklajujejo samodejno z rastjo povprečne plače. Dejansko število upravičencev v letu 2027 bo zato verjetno nižje od preračunanih 17 tisoč in še precej nižje od 22 tisoč.
Ker je število upravičencev glavni dejavnik izpada, Razvojnik ocenjuje, da je njihova ocena bolj realna. Obe oceni ostajata negotovi.
Kako so računali?
Orodje Razvojnika, razvito z dr. Janezom Šušteršičem, temelji na podatkih SURS o porazdelitvi plač. Kapico nastavi pri 7.500 evrih in predpostavlja ukinitev vseh prispevkov nad mejo. Upošteva tudi dodatni DDV iz višje potrošnje (okoli 16,4 evra DDV na vsakih 100 evrov dodatnega dohodka).
Za leto 2027: izguba pri prispevkih okoli 220 milijonov, delni povratek pri dohodnini 59 milijonov, dodatni DDV 14 milijonov. Izpad bi se do leta 2030 povečal na okoli 168 milijonov letno, v obdobju 2027–2030 pa bi se nabralo okoli 630 milijonov evrov.
Omejitve obeh ocen
Obe oceni sta statični (ceteris paribus) in ne upoštevata vedenjskih učinkov, na primer selitve visoko plačanih strokovnjakov ali uprav v tujino. Zneske je treba brati kot red velikosti.
Obe oceni se strinjata, da razvojna kapica ni brezplačna. Njena neposredna cena je med 0,2 in 0,3 % BDP na leto. Zadeva okoli dva odstotka zaposlenih, a prav ti so fiskalno najpomembnejši in najbolj mobilen del davčne baze. Manj kot desetina dohodninskih zavezancev plača polovico vse dohodnine. Tudi tveganje odhoda ni teoretično, saj se je delež podjetij, ki razmišljajo o selitvi dela poslovanja, se je z 17 % v letu 2025 povečal na 31 % v letu 2026. Uprava s tremi direktorji letno prispeva okoli 310.000 EUR, razvojni oddelek z osmimi zaposlenimi pa okoli 342.000 EUR.
Tudi če ne ukrepamo, bo to imelo svoj strošek. Primerjava zato ni med kapico, ki stane, in ohranitvijo sedanjega stanja, ki ne stane nič, temveč med znanim stroškom kapice in neznanim stroškom krčenja najbolj produktivnega dela davčne baze.
Inštitut na to opozarja že v več analizah: Slovenija je po obdavčitvi visokih plač na 3. mestu v OECD, na lestvici IMD pri privabljanju tujega visoko usposobljenega kadra pa na 68. mestu od 70 držav. 85 % slovenskih podjetij razpoložljivost usposobljenega kadra ocenjuje kot oviro za razvoj. Hkrati pa po njihovem mnenju velja opozorilo: izpad prihodkov nastopi takoj, pozitivni učinki pa se pokažejo šele čez čas. Razbremenitev dela je zato mogoča le ob sočasni in zavezujoči odločitvi na strani izdatkov države.
Razvojnik poudarja, da lahko vsak njihov izračun ponovi na javno dostopnem simulacijskem orodju na spletni strani inštituta.
T. B.