Decembra lani, pred slabim letom dni, je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki prinaša bistveno več pravic tistim, ki potrebujejo pomoč drugih. Sredi tega leta je Golobova vlada prišla z novim zakonom, ki te pravice ukinja. “Zato je treba na referendumu ta škodljivi zakon zavrniti in glasovati proti. Smo dober mesec pred januarjem 2023, ko bi se morali pogovarjati o tem, kako se bodo rešitve iz tega zakona uveljavile. Namesto tega se danes pogovarjamo o tem, kako na referendumu zavrniti škodljiv zakon,” poudarja poslanec stranke SDS Zvone Černač.
Oskrbovanec v domu za starejše, ki je potreben pomoči drugih (pri hranjenju, oblačenju), mora sedaj vse te storitve plačati iz svojega žepa, po novem zakonu, ki je bil sprejet pred slabim letom, pa mu to ne bi bilo treba. Novi zakon namreč po besedah Zvoneta Černača ljudem prinaša med 340 do 1.870 evrov mesečno pravic iz proračunskih in ostalih sredstev za storitve, ki jih potrebujejo. “Vsem zavarovancem se bistveno izboljšuje položaj, zato je vladni zakon škodljiv za vse,” je poslanec izpostavil na predreferendumskem soočenju na javni RTVS.
Černač je zavrnil trditve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in vladne strani o tem, da zakona ni mogoče izvrševati, ker ne omogoča nadaljevanja obstoječih pravic. To namreč ne drži. Obveznosti so po besedah Černača določene in do uveljavitve pravic po novem zakonu veljajo stare pravice. Prazna je tako mantra o tem, da bodo nekateri pravice izgubili, kot je prazna tudi mantra o tem, da tisti, ki ni vključen v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ni upravičen do storitev. Ker zavarovanja za dolgotrajno oskrbo nimamo, zakon zelo jasno določa, da se vsem, ki so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje, šteje, da so vključeni v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. “S 1. januarjem ne bo nihče izgubil nobene pravice. Če pa ta škodljiv vladni zakon na referendumu ne bo zavrnjen, bodo ljudje v letu 2023 izgubili najmanj 100 milijonov evrov. Ta sredstva bodo šla iz njihovih žepov namesto iz javne blagajne.”
Zdravnica Alenka Forte je bila kot državna sekretarka zadolžena za proceduro v samem parlamentu, ko je šel zakon prek parlamentarne poti, in tudi za implementacijo zakona. “Ustanovili smo delovno skupino in moja izkušnja iz tistega časa je, da se vsi trudijo, da ne bi bilo nič sprejeto,” je opozorila in dodala, da ima zakon jasne člene, kjer nalaga, kaj je dolžan narediti Zavod za zdravstveno zavarovanje, kaj bi morali narediti socialno-varstveni zavodi. Zavod bi moral sedaj izdajati odločbe zavarovanim osebam, da bi s 1. januarjem 2023 lahko koristili pravice, ki jim po zakonu pripadajo.
“Zakon je izvedljiv. Problem pa je ta, da ko je prišla nova vlada, so se ustavili in nehali delati,” je opozorila in dodala, da je preverila in ne ve, kje so sedaj sodelavci, ki so vsebinsko delali na tem zakonu. “Pripravljeno je bilo izobraževanje za ljudi, zagotovili smo ljudi, ki bi se izobrazili že v tem času, zaposlili in izdajali te odločbe. Krivda za to, da je vlada podprla tudi nedelo več uradnikov in tudi zavoda, je to, da hočejo odložiti zakon. Če bi se delalo s takim tempom, kot smo zakon pripravljali in delali v mandatu prejšnje vlade, verjemite, da bi bil lahko zakon izveden in bi danes ljudje, ki so nastanjeni v domovih, 1. januarja 2023 imeli odločbe, ki bi jih moral zavod po uradni dolžnosti dati in nihče ne bi bil oškodovan.” Ne samo, da ZZS ne izdaja odločb, v delu sta zastala tudi ministrstvo za zdravje in socialo. “Ustavili so delo, ustavili so konje. Jaz temu rečem sabotaža,” je bila kritična Fortejeva.
Na tem referendumu se ne bo odločalo o eni ali drugi politični stranki, ampak o slabem zakonu Golobove vlade
Luka Mesec je lani decembra glasoval proti zakonu o dolgotrajni oskrbi, ravno tako SD in ostala levica. Po Černačevem mnenju je tako iluzorno pričakovati, da bodo sedaj ta zakon podpirali. “Gre za neke vrste revanšizem sedanje vlade nad odločitvami prejšnje vlade, in to na plečih ljudi”. “Tega referenduma ni predlagala stranka SDS, ampak so ga skladno z Ustavo RS zahtevali ljudje. In na tem referendumu se ne bo odločalo o eni ali drugi politični stranki. Odločalo se bo o slabem zakonu Golobove vlade, ki jemlje uzakonjene pravice ljudem,” je izpostavil Černač.
Nekdanji zdravnik, primarij, direktor splošne bolnišnice Jesenice dr. Janez Remškar je povedal, da se lahko dela dobro kjer koli, v bolnišnici ali v družbi, ob tem, da smo različni, pravični in vključujoči. “Pri nas vsega tega nikjer ni,” je povedal in dodal, da je trenutna situacija katastrofalna. “Ne vem, kje minister Mesec vidi, da obstoječi sistem deluje dobro. Če greš v dom, so to danes negovalne bolnišnice s težkimi bolniki. Nemogoče je s kadrom, ki ga imajo na razpolago, to obvladovati. Če greš pa na dom in vidiš gospo pri 80-ih letih, ki je izgubila moža v požaru v livarni v Stični ob štirih otrocih, ostala sama na kmetiji in nima niti resne pokojnine, in je zadovoljna, ko se ji po kriterijih ZPIZ-a dodeli 150 evrov kot dodatek za pomoč in postrežbo. Medtem pa živi v bedi, ko nima niti hojice, pomaga si s stolom, da se premika. Skratka, lahko bi nadaljeval s tem. Mislim, da je nujno potrebno, da se nasprotuje odločitvi vlade, ki sedaj postavlja same probleme,” je bil jasen Remškar.
Takšno ravnanje je po Remškarjevem mnenju neodgovorno in sramotno. “Evropa nas opozarja od leta 2013, da imamo bistveno preveč oskrbovancev v domovih in bistveno premalo na domu. OECD nas opozarja, da bodo stroški iz leta 2010 na 2060 narasli za 90 odstotkov. Mi pa nič in samo odlagamo in odlagamo. Kot zdravnik, ki sem 50 let v pogonu, enostavno ne verjamem, da bo to šlo po enem letu naprej glede na to, da nismo sposobni nikakršnega dogovora,” je bil jasen.
Če bi vlada Janeza Janše, meni Černač, delovala na tak način, kot deluje Golobova, potem se ne bi že v času prejšnje vlade uveljavila ena izmed storitev, ki jo določa zakon o dolgotrajni oskrbi, in sicer E-oskrba. “Da želi Golobova vlada ukiniti zakon o dolgotrajni oskrbi in s tem ljudem odvzeti pravice, govorijo besede Mihe Kordiša, poslanca stranke Levica, ki je na seji odbora dejal, da je ta zakon, ki ljudem daje bistveno več pravic, potrebno vreči v peč,” je Černač med drugim pojasnil in dodal, da če so ljudje za to, da gre prihodnje leto pri plačilu oskrbnin v domovih za starejše približno 100 milijonov evrov iz njihovih žepov in ne iz javnih sredstev, potem bodo ta škodljivi zakon podprli. “Če pa želijo pomagati vsem, ki potrebujejo pomoč drugih, bodo glasovali proti,” je bil jasen.
Sara Kovač