Med junijskim vročinskim valom so v Franciji in Belgiji zabeležili močan porast števila smrti. V Franciji je šlo za približno 30-odstotno povečanje, v pariški regiji in regiji ob reki Loari pa celo za 62-odstotno. V Belgiji so med vročino umrlo 39 odstotkov več ljudi.
Kljub jasnim znanstvenim dokazom, da klimatske naprave zmanjšajo smrtnost za 70 % ali več, evropske države pod vplivom bruseljske zelene politike še vedno omejujejo njihovo uporabo in dajejo prednost zmanjševanju emisij pred zaščito človeških življenj. Medtem ko razumni politični pol poziva k množični namestitvi klimatskih naprav, leve in zelene sile raje svetujejo sajenje dreves.
V Franciji je nacionalna agencija Santé Publique France zabeležila približno 1000 presežnih smrti v obdobju od 24. do 28. junija 2026, večinoma med starejšimi osebami (85 % žrtev starih 65+ let), poroča AOL. V Belgiji je presežna umrljivost v istem obdobju dosegla okoli 1222 primerov (18.–29. junij), kar predstavlja 39-odstotno povečanje glede na običajne vrednosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je vročinski val, ki je prizadel Evropo od 21. junija naprej, povzročil že več kot 1300 presežnih smrti po celini (po nekaterih ocenah se številka približuje ali presega 2000, vključno s Španijo).
V Španiji so poročali o več kot 1000 primerih v juniju. Nekatere neodvisne ocene govorijo celo o več kot 20.000 presežnih smrtih v tem obdobju po Evropi.
V Franciji so temperature v zadnjem tednu junija dosegle rekordne vrednosti – do 44,3 °C v Pissosu in 40,9 °C v Parizu. Francoska agencija za javno zdravje je sporočila, da je bilo med 24. in 26. junijem zabeleženih več kot 1200–1400 smrti dnevno (v primerjavi z običajnimi 900–1000). Večina žrtev je starejših od 65 let, povečalo pa se je tudi število utopitev. Zdravstveni sistem je bil močno obremenjen – v Parizu so reševalne službe prejele več kot 122.000 klicev, je poročala Al Jazeera. Tudi v Belgiji so temperature presegale 35–40 °C, kar je povzročilo 39-odstotno povečanje umrljivosti. Podobni trendi so vidni v Španiji, Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem.
“Bitka proti klimatskim napravam”: Bruseljska okoljska politika pred življenji ljudi
Kljub tem tragičnim številkam se številne evropske države – zlasti Francija, Belgija, Nemčija – še vedno upirajo širši uporabi klimatskih naprav. Razlog je predvsem v bruseljski okoljski politiki EU, ki daje prednost levičarski agendi in ekoludistom, kot pa kvaliteti življenja ljudi ali v tem primeru – življenju na splošno.
V belgijskem Gentu (ki ga vodijo pretežno levičarske in zelene sile) je mestna spletna stran pred dnevi odsvetovala uporabo klimatskih naprav z besedami: “Najboljša klimatska naprava je drevo.” Namesto AC so prebivalcem ponujali brezplačna drevesa za sajenje, je poročal New York Times.
V Franciji je tema postala politična fronta. Zelene in leve stranke tradicionalno nasprotujejo množični uporabi AC, saj naj bi povečevale porabo energije. Nasprotno pa desnica pod vodstvom Marine Le Pen poziva k “velikemu načrtu za klimatske naprave” – množični namestitvi v šolah, bolnišnicah in domovih z državno podporo.
EU na ravni Bruslja spodbuja pasivno hlajenje (drevesa, senčila, izolacija) in stroge ekodesign standarde. Rezultat: v Evropi ima klimo le okoli 20 % gospodinjstev (v primerjavi z 90 % v ZDA).
Klimatske naprave vplivajo na zmanjšanje smrtnosti med vročinskimi valovi
Znanstveni dokazi jasno kažejo, da imajo klimatske naprave (AC) pomemben vpliv na zmanjšanje smrtnosti med vročinskimi valovi: Po poročilu Our World in Data je v ZDA široka uporaba AC od 1960-ih let zmanjšala vpliv vročine na smrtnost za približno 75 %, medtem, ko študije v Japonski, Grčiji in drugih državah potrjujejo, da AC bistveno znižuje tveganje za smrt zaradi vročine (npr. za 36 % ali več v nekaterih analizah). V domovih za starejše z AC je bila smrtnost na ekstremno vroče dni bistveno nižja, medtem, ko delujoča klima v domu lahko zmanjša verjetnost smrti med vročinskim valom za do 70 %.
A.H.