Prometni kaos na avtocestah je slovenska realnost. Potniki se vsakdodnevno soočajo z večkilometrskimi zastoji, zamudami in z njimi povezanimi naraščajočimi stroški. Strokovnjak za umetno inteligenco Niko Gamulin je v seriji objav na družbenem omrežju X opozoril, da Slovenija drvi proti novemu rekordnemu prometnemu kolapsu.
Kot poudarja Gamulin, je Slovenija že leta 2025 dosegla rekordno drag zastoj na avtocestah. Analiza Pretočnost Slovenije 2025 ocenjuje več kot dva milijona izgubljenih ur, 12 milijonov litrov dodatno porabljenega goriva, 28 tisoč ton dodatnih emisij in kar okoli 450 milijonov evrov škode. Ob tem opozarja, da lahko leto 2026 ta rekord še preseže – vendar v napačno smer.
“Avtocestno omrežje ne deluje linearno. Eno gradbišče pomeni zožitev. Več sočasnih gradbišč pomeni kaskado. Ko se prometni tok zlomi na enem odseku, se posledice prelijejo na obvoznice, lokalne ceste, mejne prehode, dostavo, turizem, delo in varnost. To ni samo “gneča”. To je izguba kapacitete države,” je zapisal.
DARS je za maj in junij 2026 že napovedal povečane prometne obremenitve zaradi praznikov v Avstriji, Nemčiji, Švici, Belgiji, na Nizozemskem in Madžarskem. Najbolj obremenjene bodo predvidoma gorenjska, štajerska, podravska in primorska avtocesta, ljubljanski obroč ter območja številnih delovnih zapor. Gre za kombinacijo tranzitnega prometa, dnevnih migracij in številnih gradbišč, kar po Gamulinovih besedah predstavlja izredno nevarno kombinacijo.
V istem času namreč poteka ali se načrtuje več velikih infrastrukturnih posegov: Dramlje–Slovenske Konjice, Fram–Slovenska Bistrica, Domžale–Ljubljana, Kozina–Črni Kal, Ravbarkomanda–Postojna, Naklo–Vodice, H4 Nanos–Vipava ter A5 proti Pincam. Čeprav so nekatera dela nujna, je po njegovem ključna težava predvsem časovna koncentracija projektov.
Posebej ostro je Gamulin opozoril na problem organizacije gradbišč in pomanjkanja koordinacije.
1/
Slovenija je leta 2025 na avtocestah že dosegla rekordno drag zastoj.
Analiza Pretočnost Slovenije 2025 ocenjuje več kot 2 milijona izgubljenih ur, 12 milijonov litrov dodatno pokurjenega goriva, 28.000 ton dodatnih emisij in okoli 450 milijonov EUR škode.Leto 2026 lahko ta…
— Niko Gamulin (@NikoGamulin) May 26, 2026
“Najbolj nesmiseln del: odpiranje več gradbišč hkrati, če za njih ni dovolj delavcev, opreme in organizacije. Če imaš omejeno število ekip, je bolj racionalno hitro zapreti manj odsekov in jih agresivno dokončati, kot raztegniti zapore čez državo in potem gledati prazna ali polprazna gradbišča. Voznik ne stoji zaradi asfalta. Stoji zaradi slabe organizacije kapacitete.”
Od zloma avtocest do nefunkcionalnosti drugih panog
Gamulin poudarja, da problem ni več zgolj prometna gneča, temveč vprašanje splošne funkcionalnosti države. Ko pride do zloma prometnega toka na enem delu omrežja, se posledice hitro prenesejo na lokalne ceste, obvoznice, mejne prehode, logistiko, turizem in celo varnost.
Ob tem opozarja, da obstajajo tudi konkretne rešitve, ki bi jih bilo mogoče uvesti takoj in ne šele čez desetletje. Med njimi omenja boljše faziranje del, uvedbo nočnih in vikend izmen tam, kjer je vpliv največji, pogodbene bonuse za hitrejše dokončanje del ter kazni za pasivna gradbišča. Predlaga tudi dinamično upravljanje uvozov, boljše usmerjanje tranzitnega prometa in javno merjenje izgubljenih ur po posameznih odsekih.
DARS sicer zagotavlja, da želi tam, kjer je mogoče, ohraniti dva zožena pasova v vsako smer. Toda po Gamulinovem mnenju bi moral biti standard bistveno višji tam, kjer to ni mogoče. Potrebnih bi bilo manj sočasnih zapor, večja intenzivnost del, jasne simulacije prometnih vplivov in predvsem odgovornost za dejanski potovalni čas ljudi.
Na koncu Gamulin opozarja, da rekordni zastoji niso več posledica naključij ali nesreč, ampak postajajo rezultat sistemskih odločitev in počasnega odzivanja države na znane probleme.
“Leto 2025 je bilo opozorilo. Če bo 2026 samo ponovitev istih vzorcev z več gradbišči, več tranzita in več prazničnih konic, potem rekordni zastoji ne bodo nesreča. Bodo rezultat sistema, ki je videl podatke, poznal ozka grla in vseeno ukrepal prepočasi.”
Ena bolj kretenskih izjav, torej odpirajo delovišča ne zaradi del samih ampak da imajo posvečeni posel, hvala Ribič za iskrenost…. pic.twitter.com/tpUl52mKXs
— Kosmata noga® (@Podalpski) May 15, 2026
Dars priznava: Včasih nismo sposobni zagotoviti niti ene izmene
Predsednik uprave družbe za avtoceste Dars je Andrej Ribič je sicer presenetil z priznanjem, ki ga redko slišimo s strani nastavljenih direktorjev državnih podjetij. “Vem, da se večkrat sprašujete, zakaj ne delamo ponoči, zakaj se ne dela bolj učinkovito, vendar kolikor koli si v DARS-u prizadevamo, nismo sposobni včasih spravit z gradbeniki niti ene izmene, kaj šele dveh ali pa dela ponoči,” je povedal.
Ribič je sicer nekdanji vodja predvolilne kampanje Gibanja Svoboda.
Ž. K.