Bidnova administracija je tiskovni agenciji Reuters podarila 300 milijonov dolarjev državnih pogodb, medtem ko je 11 zveznih agencij preiskovalo Elonova podjetja – Tesla, SpaceX in X, trdi Fundacija za spletno svobodo (Foundation for online freedom – FFO).
Trditev je prvi podal Mike Benz, izvršni direktor FFO. Konservativni komentator je v tvitu dejal, da je “Bidnov administrator plačal Reutersu več kot 300 milijonov dolarjev v vladnih pogodbah”.
“11 različnih Bidenovih vladnih agencij je ciljalo na Elonova podjetja. Vseh 11 agencij je Reutersu plačalo milijone. Reuters je nato prejel Pulitzerjevo nagrado za svoje poročanje o Elonu Musku in neprimernem ravnanju v njegovih podjetjih,” je dodal v objavi na platformi X. Kot dokaz je navedel usapending.gov, bazo podatkov o porabi zvezne vlade.
Dva Pulitzerja za poročanje o Musku
Maja letos je Reuters prejel dve Pulitzerjevi nagradi. Ena od njih, nagrada za nacionalno poročanje, je bila za poročanje agencije o seriji preiskav “proizvodnega imperija Elona Muska”. “Reutersova serija o Musku “The Musk Industrial Complex” je razkrila množico poškodb delavcev in eno smrt v Muskovem raketnem podjetju SpaceX ter slabo ravnanje z živalmi v njegovem podjetju za možganske vsadke Neuralink,” je takrat zapisala agencija v svojem poročilu.
Musk: to veliko pojasni
Elon Musk je v odzivu na Benzov tvit zapisal: “Ja, to veliko pojasni. Sramota za plačano propagando, @Reuters!” Hkrati je v ločenem tvitu povedal, da so bile ugotovitve iz člankov, s katerimi si je Reuters prislužil Pulitzerjevo nagrado, absurdne laži. Reuters, ki je v lasti medijskega konglomerata Thompson Reuters, trditev ni ne potrdil ne zanikal.
Sicer je to, da je Bidnova administracija tiskovni agenciji nakazovala denar, nesporno, saj to nakazuje tudi ameriška različica “Erar”:
Ni pa še povsem jasno, zakaj je Reuters prejel proračunski denar. Vsekakor pa je sumljivo, da je agencija, ki je napadala politične nasprotnike ameriških Demokratov, hkrati na plačilni listi demokratske administracije.
Spominja na slovensko politično-medijsko krajino
Če držijo trditve, da gre za posredno ali neposredno plačevanje medijskih diskreditacij, je to velik škandal, ki nakazuje povezavo med samo državo, njenimi agencijami in zasebnim medijem oz. tiskovno agencijo, ki so skupaj usklajeno napadala zasebna podjetja, katerih lastnik se je zameril Bidnovi administraciji.
Hkrati pa simbioza med mediji in levo politiko močno spominja na slovenske medijsko-politične razmere, kjer večinski mediji plodno sodelujejo z levo politično opcijo in skupaj z uradnimi političnimi strankami predstavljajo nekakšno neformalno stranko novinarjev, ki se nato po medijski karieri tudi formalno prestavijo iz medijev v politično udejstvovanje.
I. K.