Prost pretok ljudi je ena izmed štirih temeljnih svoboščin, ki 500 milijonom Evropejcem omogoča nemoten prehod znotraj 28 držav Evropske unije. Skupaj z dostopom do blaga, storitev, delovnih mest in poslovnih priložnosti izgrajuje notranji trg, ki teži k optimizaciji gospodarstva in doseganju blaginje za vse državljane Evropske unije.
“Ponosni smo, da je prost pretok ljudi eden izmed največjih dosežkov EU,” je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu omenjeno svoboščino podprla evropska poslanka Romana Tomc.
Vendar ima vsaka medalja dve plati. “Vedno več držav ugotavlja, da zaradi prostega pretoka izgubljajo najbolj perspektivni del svojega prebivalstva. Pomembno je, da vemo, kdo se v naše države priseljuje in kdo jih zapušča, ter se zavedamo, kaj to pomeni za prihodnost države,” je zaskrbljena poslanka.
Podatki niso spodbudni, saj imajo trendi, ki jih je zaznati v zadnjem času, dolgoročne posledice in močno vplivajo tudi na demografsko sliko v posamezni državi.
“Premalo se govori o begu možganov, ki bo zaznamoval našo prihodnost predvsem z vidika izgube intelektualnega potenciala in vpliva na razvoj države. Temu vprašanju se ni mogoče izogibati niti v luči reševanja demografskega problema. Negativnih posledic, ki jih za posamezne države prinaša prost pretok ljudi, ne bi smeli podcenjevati,” je še dejala poslanka in pri tem spodbudila k iskanju ustreznih rešitev.
D.Č.