Danes je Evropski parlament, kot že deveti v vrsti predsednikov vlad, nagovoril grški premier Aleksis Tsipras. Čeprav bi se moral, podobno kot njegovi predhodniki, osredotočiti na razpravo o prihodnosti Evrope, je minute svojega govora namenil zgolj predstavitvi gospodarske in družbene situacije v Grčiji.
Spomnimo, da je od dogovora o finančni pomoči Grčiji preteklo že osem let, po tem, ko je grška vlada leta 2009 priznala, da so objavljali lažne statistike o stanju svojega gospodarstva. Zaradi ogrožanja celotnega gospodarstva unije so države članice Grčiji odobrile finančno posojilo v višini 318 milijard evrov. Daleč največ sredstev je Grčiji prispevala Nemčija, ki pa je bila takrat tudi najmočnejša zagovornica varčevalnih ukrepov. Slovenija je v času Pahorjeve vlade odobrila 1,37 milijarde evrov posojila, kar je glede na odstotek BDP-ja največ izmed držav članic EU.
Proti koncu govora se je grški premier dotaknil tudi vprašanja prihodnosti EU, pri čemer je izpostavil, da Evropi grozijo podobne sile kot pred drugo svetovno vojno, v svojem nastopu pa je bil kritičen do kapitalističnega gospodarstva in neoliberalizma. Poudaril je, da varčevalni ukrepi niso ustrezna rešitev za preživetje unije in da Evropa potrebuje močnejši socialni steber pravic. Zdi se, da je grški premier pozabil, katere države so Grčijo reševale pred osmimi leti in s katerimi ukrepi je Grčija ponovno dosegla gospodarsko rast.
J. G.