“Gre za krizo, ki bo dolgoročno hujša od vseh, s katerimi se sedaj v EU ukvarjamo. To pa je, da smo v Evropi na pragu izumrtja!” je v oddaji Intervju poudarila evroposlanka Romana Tomc, ki je spregovorila tudi o demografski krizi.
Evroposlanka Romana Tomc je bila gostja v oddaji Intervju na Novi24TV, ki jo vodi novinar Aleksander Rant. Spomnil je, da je Tomčeva tudi kandidatka in nosilka kandidatne liste na prihajajočih evropskih volitvah, in sicer na listi SDS. Rant je uvodoma spomnil na njen zadnji mandat v Evropskem parlamentu, ko se je veliko dogajalo. Izpostavil je afero z evropsko komisarko Vero Jourovo, dogajanje okoli evropske poslanke Sophie in ‘t Veld itd. Opomnil je, da se je Tomčeva pred leti že pogovarjala z obema in jo pozval z vprašanjem: “Predstavljali ste dejansko stanje v Sloveniji in Evropi. Kako gledate na to svoje delo, ko ste praktično večino mandata opozarjali na določene pritiske iz Bruslja in netočno portretiranje Slovenije v tujini, zlasti glede svobode medijev?”
Tomčeva je poudarila: “Zgodba z Vero Jourovo je že zelo dolga, pravzaprav presega ta mandat. Prvič sva se srečali, ko je bila komisarka, mislim, da za pravosodje, in sicer na temo pranja iranskega denarja preko NLB-ja.” V navezavi na to temo je potekala tudi posebna seja odbora, ki si je prizadeval za preprečevanje pranja denarja, na njej pa so obravnavali tudi NLB. Že tedaj je Jourova dejala, da se ji to dogajanje zdi čudno, in dodala, da bo svojega prijatelja Gorana Klemenčiča (nekoč minister za pravosodje v vladi Mira Cerarja) povprašala, kaj je resnica. Že tedaj je Tomčeva vedela, da bo “zgodba z Jourovo precej težka”. Jourovi je odvrnila, da ji lahko pove, kakšen bo Klemenčičev odgovor. Tedaj sta se “prvič srečali na različnih bregovih”.
Zgodba se je nadaljevala z obrambo pred lažmi, ki so jih levi kolegi plasirali v Evropski parlament in širšo Evropo, in sicer s pomočjo vseh “kvazistrokovnjakov, doktorjev” s FDV-ja in raznih organizacij, ki so rasle kot gobe po dežju. Z vsem tem so napadali vlado Janeza Janše, in sicer zlasti v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Tomčeva je ob tem izpostavila: “Tedaj je bilo potrebnega veliko napora in energije, da sem branila našo resnico in našo vlado.” Kot enega od svojih večjih dosežkov šteje, da se je tudi stališče njene stranke na evropskem nivoju (EPP) tedaj spremenilo. Kot je še dejala, so ves čas ponavljali mantre, kot so “svoboda medijev in svoboda govora”, v resnici pa evroposlanci niso razumeli slovenskih razmer.
Po zamenjavi vlade in popolni politizaciji RTV-ja je Romana Tomc skoraj vsak teden pisala Jourovi, Veldovi itd. Pojasnjevala jim je, kaj se dogaja, vendar od njih ni prejela nobenega odgovora. “Kakšne pravice v Bruslju, enakih pravil, še posebej v Evropski komisiji, ni!” je opozorila Tomčeva, kar so jo naučila leta izkušenj. Gre za politične odločitve. Jourova in Veldova spadata v isto skupino kot slovenska vladajoča stranka in pomagata tistim, ki so jima všeč, napadate pa tiste, ki jima niso. Največja rana evropske politike se ji zdijo dvojna merila, kar zelo spominja na slovensko pravosodje. Spomnila je še na dejstvo, da lahko nek dogodek v Bruslju močno odmeva, če pa to ne ustreza – denimo levo usmerjenim (RTV) – dopisnikom, o tem v Sloveniji ne bodo poročali.
Tomčeva je kljub temu zadovoljna, da številni evroposlanci iz drugih političnih skupin sedaj končno vedo, kaj se v Sloveniji dogaja. Sogovorca sta spomnila na več odmevnih dogodkov v Evropskem parlamentu, med drugim na konferenco o svobodi medijev in razstavo o pobojih v breznu pod Macesnovo gorica, ki je potekala pod pokroviteljstvom Tomčeve.
Rant je spomnil, da gre predvsem za temo, ki Slovence boli in jih deli: “Kako pa je bila razstava uspešna, kakšna čustva se zbujajo pri vaših kolegih, ko vidijo, da Slovenija ni ena tistih idiličnih lepih državic, kjer je vse super, ki je opravila tranzicijo, ampak da imamo še vedno globoke rane, ki jih moramo kot narod zaceliti?” Tomčeva je ob tem spomnila, da so v Evropskem parlamentu različne politične skupine z različnimi političnimi stališči do nekaterih vprašanj.
Evropski parlament je enoten – komunizem je vsega obsojanja vreden totalitarizem
“/To/ je popolnoma logično. Vendar glede tega vprašanja, tudi glede peticije, ki je bila nekako začeta, tudi prvo dejanje na tej poti, ki mu je sledila tudi razstava, ni delila Evropskega parlamenta. Ta ima enotno stališče – da je komunizem totalitarni režim, ki je vsega obsojanja vreden,” je poudarila Romana Tomc. Vse države v EU so demokratične, tudi tiste, ki so resnično trpele posledice komunizma, s katerimi pa so že davno opravile. Prav zaradi omenjenega ne preseneča vprašanje predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola, ki je na razstavo prišla, preden se je ta uradno odprla. Ko je zagledala eno od fotografij, ki je prikazovala, kako so odpirali jamo pod Macesnovo gorico, in na kateri je bilo zapisano leto 2022, je namreč vprašala, zakaj šele tega leta, zakaj tako pozno in zakaj Slovenija teh zadev ni uredila že mnogo prej.
“Evropski parlament je komunizem obsodil, Slovenija ga še vedno ni!”
“In to je ključno vprašanje: ‘Zakaj šele sedaj?’ Največkrat je bilo postavljeno s strani mojih kolegov, ki niso razumeli, zakaj peticija v Evropskem parlamentu, rekoč da je Evropski parlament to že velikokrat obsodil. Odgovorila sem: ‘Ravno zaradi tega, ker Evropski parlament ga je obsodil, Slovenija pa ga še ni obsodila.'” En del Slovenije je zadevo obsodil, drugi ne, uradna politika Slovenije pa nikoli. Zamisel o peticiji se je pojavila, ko je Golobova vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma, s čimer nimajo težav niti evropski socialisti. Sklepe peticije (bilo je izjemno veliko število podpisov) so poslali slovenski vladi, ki pa vse do danes ni odgovorila, kar zelo negativno vpliva na podobo Slovenije in njene oblasti v Evropskem parlamentu.
Bo v Evropskem parlamentu potekalo spominsko obeležje za slovenske žrtve komunizma?
“Peticijo smo uspešno izpeljali in je bila izjemno odmevna! Nenazadnje ste lahko videli, kaj poslanci mislijo o vladi, ki ukinja dan spomina. Rekli so: ‘Katera vlada je tako nora, da kaj takega naredi, saj vendar živimo v letu 2024, ne v letu 1946.'” Ogorčenje je bilo veliko, razstava pa je sledila kot drugi korak. Tretji korak bi bil, da bi dobili nekakšno obeležje v Evropskem parlamentu, Tomčeva pa je izpostavila: “To sploh ne drži, da ljudi v Evropskem parlamentu to ne zanima. To želijo prikazati naši levi mediji.” Upa, da ji je uspelo narediti majhen korak v smer, da bi Slovenija žrtvam medvojnih in povojnih pobojev, ki jih je povzročil komunistični režim, končno omogočila pravico do spominjanja in groba.
Minister Luka Mesec izjemno škodi pokojninskemu sistemu
Rant je v nadaljevanju spomnil tudi na domači strateški svet, ki je prav tako delo Tomčeve, vendar sedaj “ne živi”. Tomčeva je izpostavila, da se je pet let intenzivno ukvarjala z demografijo. Edina je prejela tudi nagrado za najboljšo poslanko, ki jo podelijo enkrat letno. Udeležila se je tudi projekta dolgotrajne oskrbe, in sicer skupaj z zdravnico Alenko Forte ter sedanjo vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec, kjer so dolge ure iskali najboljše rešitve … Na koncu so uspele pripraviti odličen zakon, ki pa so ga na žalost “vrgli čez ramo”. Dejavna je tudi na področju pokojnin. “To pa, kar pripravlja ta vlada, minister Luka Mesec, pa je izjemno škodljivo, je popolna antireforma!”
Vlada bi za izgradnjo domov za ostarele lahko porabila evropski denar, vendar ga ni!
“Gre za odvračanje mladih ljudi od tega, da bi še vplačevali v pokojninski sistem, kar je ključno, da ljudje imajo pokojnine! To kar se pripravlja, ta vlada, je katastrofa!” Spomnila je, da na področju sociale ogromno postorijo tudi v Evropskem parlamentu, še več pa na področju zaposlovanja. V drugih evropskih državah na področju sociale počnejo marsikaj in vrsto teh dobrih praks bi lahko prevzela tudi Slovenija. Težava pa ni v tem, da slovenska vlada ne bi znala, ampak v tem, da noče. Spomnila je še, da bi lahko tudi evropski denar porabili za izgradnjo domov za ostarele, vendar ga niso. Ključno je spodbujati zaposlovanje v tem sektorju, k čemur v zahodnih državah veliko pripomorejo tudi strogo nadzorovane legalne migracije.
Tuje delavce je treba ustrezno izobraziti in jim ponuditi bivanjske pogoje, dobre plače itd. Prihaja celo do “kraje kadrov” med državami članicami EU, je opozorila. V nadaljevanju sta se sogovorca osredotočila še na področje demografije. Rant je spomnil na takojšnjo ukinitev urada, pristojnega za demografijo, ki jo je zahtevala Golobova vlada. Tomčeva na to perečo temo ves čas opozarja, saj gre za njeno specialnost v Evropskem parlamentu. V njem imajo prvič tudi komisarko za demografijo s Hrvaške – Dubravko Šuica. Nedavno sta imeli v Sloveniji skupno konferenco o demografiji. “Gre za krizo, ki bo dolgoročno hujša od vseh, s katerimi se sedaj ukvarjamo. To pa je, da smo na pragu izumrtja v Evropi!”
Evropska komisarka: Golobova ukinitev demografskega urada je skrajno škodljiva
Spomnila je, da danes Evropa predstavlja šest odstotkov svetovnega prebivalstva, čez trideset let pa nas bo le še štiri odstotke. Trudi se, da bi bilo čim več ukrepov usmerjenih v družinsko politiko in ob tem poudarja: “Za koga pa mi sprejemamo vse te ukrepe, kot je varovanje okolja, če nas ne bo več? Za koga, če ne za naše otroke?” Socialisti in razni aktivisti imajo “polna usta” tega, kakšen planet bi morali zapustiti našim zanamcem, toda sami imajo najmanj otrok. Pravzaprav delujejo proti Evropejcem, ker “spiralo našega usihanja, da ne rečem izumrtja, peljejo navzdol, ne navzgor”. Evroposlanka upa, da se bo to zavedanje v naslednjem mandatu še okrepilo – da se bodo borili za ohranjanje evropskega življenja in evropskega načina življenja.
Že sedaj je med temi šestimi odstotki veliko takšnih, ki nimajo evropskih korenin, kar pomeni zasuk v načinu razmišljanja IN kulturi. “In to je priporočilo Evropske komisije, da imamo urad, ki skrbi za demografijo, ne pa za mešanje zraka. Priporoča se celo, da imamo ministrstvo za demografijo.” Tudi evropska komisarka za demografijo je ukinitev urada, za katero je odgovorna Golobova vlada, ocenila kot skrajno škodljivo. Za konec je Rant spomnil na tri referendume, ki naj bi potekali skupaj z evropskimi volitvami – referendum o evtanaziji, legalizaciji marihuane in splavu, ki v Sloveniji institucionalno ni problematiziran.
Tomčeva je spomnila, da so trije referendumi dejansko namenjeni aktivaciji levih volivcev. Še pomembnejše se ji zdi to, da so levičarji brez vsebine. Po njenem mnenju med domačimi in evropskimi socialisti ni nikakršnih razlik: “Gre za same prazne obljube.” Z zelenimi predpisi bi Evropo spravili v ogromne težave v korist Kitajske. Povprečna evropska družina si ne more privoščiti dragih električnih avtomobilov, davke pa ravno tako plačuje.
Prav tako ni dovolj surovin za sončne panele. Svojo praznino skušajo levičarji zapolniti s konopljo itd. Bolj perečih težav, kot so ilegalne migracije in gospodarsko usihanje, pa socialisti ne znajo reševati. EU prehitevajo ZDA, Kitajska in druge entitete, “mi pa sprejemamo grozne predpise, da še dušimo evropsko gospodarstvo”. Ob tem se je Tomčeva spraševala: “Kje bomo pa dobili denar za socialo, saj ga ne bo!” Upa, da bo desnica velika zmagovalka teh volitev, kar ankete tudi kažejo, zato obstaja upanje, da se bo EU malce oddaljila od “zblojenih, ideoloških in škodljivih” ukrepov.
Domen Mezeg