V sodobnih časih se je nemogoče pogovarjati o nevarnosti nekontroliranih migracij, ne da bi politično-medijski odred medijev, akademije in levih politikov vsak govor o nasilju nezakonitih migrantov obtožil političnega populizma in celo rasizma. Depolitizirana RTV Slovenija je epicenter takega početja. Ob nedavnem krvavem napadu v Solingenu so na RTV Slovenija govorili, da si politični dobiček obetajo predvsem opozicijske, konservativne in skrajno desne stranke v Nemčiji, še posebej Alternativa za Nemčijo (AfD), saj si obeta zmago na deželnih volitvah. Toliko o pieteti do žrtev. Vsak dogodek je priložnost za poceni politični aktivizem. Igor E. Bergant in dopisnica iz Nemčije Maja Derčar sta imela prijateljski pogovor znotraj vakuumsko zaprtega mehurčka.
Naj spomnimo, da je na praznovanju 650. obletnice ustanovitve mesta Solingen napadalec pričel z nožem naključno napadati prisotne. V napadu so umrli trije ljudje – dva moška, stara 67 in 56 let, ter 56-letna ženska. Šest ljudi je bilo huje ranjenih, od tega so štirje življenjsko ogroženi. Napadalec Issa Al H, 26-letni Sirijec, je pred dnevi stopil pred sodnika v Karlsruheju. Tožilci pravijo, da je pripadnik radikalne islamistične skupine, za svojega vojaka ga je proglasila islamska država.
Kljub temu da se trije Nemci nikoli ne bodo vrnili k svojim bližnjim, to Igorju E. Bergantu in novi propagandistki Maji Derčar ni pomembno. Novica mora biti politična in aktivistična. Našli so sociologa svojega kova – levičarja Alberta Scherra s freiburške univerze. Ta predstavlja povsem bizarno tezo, da gre pri “teroristih za travmatizirane mlade moške z vojnih in kriznih območij”, kar kliče po boljši psihološki oskrbi beguncev. Gre seveda za norost, ki je povsem skregana z empiričnimi podatki. Večina evropskih beguncev pod zastavo ISIS je bila namreč iz bogatih družin in ni nikoli videla bojišča, tisti, ki pa so ga, pa so tja odpotovali sami, in sicer iz varnega evropskega zavetja.
Derčar: “AfD kot nova nacistična stranka, ki je poenotila fašiste, rasiste in teoretike zarot”
Derčarjeva je z žalostjo izpostavila, da se v politiki razprave vrtijo okoli prepovedi nošenja nožev, ostrejšega nadzora meja z večjimi policijskimi pooblastili, več deportacij neželenih oseb in zaprtja meja za sirske in afganistanske begunce – seveda namesto večje psihološke podpore travmatiziranim nezakonitim mladim moškim … Derčarjeva je poudarila, da tako dogajanje nudi “plodna tla za skrajno AfD”, ki postaja najmočnejša stranka na vzhodu in za katero meni (očitno je tako tudi uradno mnenje RTV), da je poenotila “fašiste, rasiste in teoretike zarot”, ki vračajo zgodovino nacionalsocializma. Pri tem je povedala, da AfD zavrača vsaj 80 odstotkov Nemcev – to je sicer nekako skregano z njenim prejšnjim sporočilom, da stranka postaja največja sila na vzhodu države.
Vzhod voli AfD, ker se počuti (ekonomsko) zapostavljen?!
V studiu je zaprepadenega Berganta zanimalo, kako lahko volivci v Turingiji zaupajo glavnemu kandidatu Bjornu Höckeju, ki izziva s svojo retoriko. Ta spominja na nacizem. Bergant je ob tem prosil Majo Derčar, naj mu ta fenomen na kratko razloži.
Njen odgovor je imel izrazito razredno-bojno konotacijo. Šlo naj bi namreč za to, da se bivši vzhodni Nemci počutijo ekonomsko zapostavljeni s strani Berlina. Hockerja imajo radi, ker trdi, da bo ljudem povrnil dostojanstvo. Z Bergantom sta sicer ugotavljala, da AfD nima možnosti za vladanje, ob tem pa izpostavila obete deželne vlade, da se bo zaradi raznorodnosti odprl prostor za AfD. Ugotavljala sta, da bo v Turingiji najbrž vladala stranka CDU z “rahlo populističnim” vodstvom Sare Wagenkecht, ki pogojuje prekinitev dobave orožja Ukrajini. Pri tem so se hitro razjasnile preference depolitizirane RTV Slovenija – “rusofilna” komunistka je “rahlo populistična”, medtem ko je AfD skrajno desna stranka. Zdaj razumete svet, kot ga riše RTV Slovenija.
Žrtev v Solingenu bi se spominjali tako, da bi nezakonitim mladim migrantskim moškim nudili psihološko podporo in svarili pred “nacistično” AfD. To je RTV Slovenija in to je uradna slovenska politika.
I. K.