Na izjavo Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) o rezultatih posvetovalnega referenduma o ukinitvi RTV-prispevka se je odzval Drago Vogrinčič, ki se predstavlja kot aktiven državljan z “absolutno slovenskim, demokratičnim Pomladnim” srcem in spomini na bolj pluralni Radio Ljubljana iz let 1987/88, opozarja, da se razprava omejuje na informativni program TV Slovenija. To po njegovem izkorišča “največji ideološki jastreb levičarjev na Radiu SLO, Mirko Štular”, ki “iz ozadja izvaja kulturni boj na prvem programu in Valu 202″.
ZNP je zapisal, da trenutno vodstvo in delovanje RTV Slovenija podpira le polovica državljanov, kar zahteva korenite spremembe, ter opozoril na pristranskost informativnega programa (analiza MMC-ja naj bi nasprotnikom štirih referendumskih vprašanj namenila štirikrat več prostora). Vogrinčič, ki je na naše uredništvo poslal daljše sporočilo, se strinja z bistvom, a ostro kritizira ozko osredotočenost in dolgoletno ignoranco opozoril glede radijskega programa.
Obe postaji opisuje kot “glasbeno angleški-balkanski džuboks”, kjer je slovenske narodno zabavne glasbe najmanj. Verskega uredništva po njegovih besedah ni, sakralno glasbo pa naj bi Štular prepovedal. To označuje za “kulturni rasizem”, ki je podrejen vsemu, tudi predsednici uprave Nataliji Gorščak, z delovanjem “po partijsko iz ozadja“.
Soočenja in izgubljena bitka
Vogrinčič se ob tem sprašuje, zakaj se “veliki medijski poznavalci“, ki se o medijski problematiki oglašajo v “svojih mehurčkih“, niso prijavili na predreferendumska soočenja in soočili z “radikalnimi levičarji”. Navaja imena levičarskih aktivistov, kot so Goran Forbici, Filip Dobranič – Muki, Jaša Jenull, Marko Milosavljević, novinarji DNS in “Milinkovićeva Helenca“.
Neuradni rezultati (po 99,98 % preštetih glasovnic) kažejo tesni izid: proti ukinitvi prispevka 50,04 % (461.765), za ukinitev 49,96 % (461.073), razlika okoli 692 glasov. Končni izid čakajo še poštni in tuji glasovi. Referendum je posvetovalne narave. ZNP je poudaril potrebo po neodvisni analizi poročanja in spremembah za večjo pluralnost sveta RTVS.
Vogrinčičev odziv razširja kritiko z informativnega programa na glasbeno in kulturno politiko radia ter na domnevno pomanjkanje soočenja “medijskih poznavalcev” z nasprotno stranjo. Vogrinčič predstavlja glas dela javnosti, ki se čuti izključeno iz javnega radijskega prostora.