V ruski regiji Kursk se je začela velika zimska ofenziva, v kateri sodeluje približno 50 tisoč vojakov ruske in severnokorejske vojske, da bi ponovno zavzeli območja pod ukrajinskim nadzorom. Med njimi je vsaj 10 tisoč severnokorejskih vojakov, ki jih je Kim Džong Un poslal v podporo Vladimirju Putinu.
Velika skupina ruskih in severnokorejskih sil se pripravlja, da od Ukrajine ponovno zavzame rusko regijo Kursk. Zimske razmere in ruševine otežujejo vojaške operacije, Vladimir Putin pa naj bi želel ponovno osvojitev Kurska predstaviti ruski javnosti kot “novoletno darilo”.
Nekateri vojaški analitiki menijo, da bo to težko izvedljivo, saj se je ukrajinska vojska ponekod dobro “vkopala”, zato pravijo, da bi lahko Ukrajinci v regiji Kursk “preživeli” vso zimo, je pa to odvisno tudi od vremenskih razmer, poroča Jutarnji list. Mnogi napovedujejo, da bosta ruska in severnokorejska stran utrpeli velike izgube, a to ni presenečenje, saj se Rusi na ta način bojujejo že od začetka invazije. Po končanih vajah usklajevanja Severne Koreje z rusko vojsko naj bi bili severnokorejski napadi le pehotni, piše New York Times, ki dodaja, da vojske ne bodo uporabljale tankov in drugih bojnih vozil, prevzeli pa naj bi tudi “center” napada, medtem ko bi Rusi zagotavljali topniško podporo in napad z bokov.
Za Kima so ljudje le topovska hrana
Tako ukrajinski, ruski in ameriški analitiki spremljajo prihod severnokorejskih vojakov v Rusijo, ki naj bi imeli prednost v disciplini in odločnosti. Mnenja o njihovih zmogljivostih so deljena – nekateri menijo, da so nepopustljivi in pripravljeni na boj za vsako ceno, drugi pa, da bi lahko ob neuspešnih napadih hitro klonili. Približno 12 tisoč severnokorejskih vojakov, vključno s 500 častniki in tremi generali, je že v Rusiji. Kim Džong Un je obljubil še do 100.000 vojakov v zameno za nafto, hrano in jedrsko tehnologijo. S tem dodatkom se Rusija lahko bori na več frontah, brez umika svojih sil iz Ukrajine.
S prihodom severnokorejskih vojakov naj bi si Rusi nekoliko olajšali položaj, vendar se ukrajinske sile niso umaknile iz regije Kursk, kot so pričakovali. Putin je zato ukazal ofenzivo za ponovno zavzetje izgubljenih ozemelj. Ukrajina je medtem podaljšala mobilizacijo do februarja 2025, saj naj bi do takrat zbrala vsaj 160 tisoč vojakov, ki bodo pripravljeni za pričakovano povečanje intenzivnosti spomladanskih bojev.
Ta namreč ugotavlja, da bi Donald Trump to odločitev zelo težko preklical, četudi bi želel. Obstajajo tudi trditve, da bi Biden z lahkoto odločitev prepustil Trumpu, sploh ker predlog podpirajo številni vodilni republikanci, vodje kongresnih odborov. Spomnimo, da je bila odločitev tako rekoč sprejeta, a je Biden po novih Putinovih grožnjah o zaostrovanju konflikta, vključno z napovedjo Moskve, da bo imela Rusija potem pravico ciljati na oporišča na tleh članic Nata (predvsem Poljska in Romunija), kjer se zbira zahodno orožje za prenos v Ukrajino, stopil korak nazaj.
A. H.