Ruski vojski je uspelo zasesti nekaj ruskih vasi v regiji Kursk v Rusiji, kot se je pokazalo po obsežnem poročanju ruskih spletnih portalov o veliki ofenzivi ruske vojske. Že pred mesecem dni smo lahko prebirali članke, kako so Rusi Ukrajince v Kursku povsem razbili, da se ti množično predajajo in bežijo nazaj na ozemlje Ukrajine. Ni se zgodilo. Podobnemu “poročanju” smo priča zadnje dni, ko so Rusi zasedli nekaj deset kilometrov sivega območja, ki ga pred tem ni nadzoroval nihče, je pa za Ruse pomembno, da ruske enot, ki so še bolj na zahodu, ne bi ostale povsem odrezane. Rusom pa se je znova zapletlo, saj so Ukrajinci še dodatno prodrli.
Propagandna poročila o velikih uspehih ruske vojske in begu ter predajah Ukrajincev so del obveščevalne vojne na spletu in v medijih. Odmevalo je tudi v Slovenijo, kjer mediji pogosto širijo propagando ruskih državnih medijev in portalov, ki jih nadzoruje Kremelj. Med poročanjem o “velikih uspehih ruske vojske v Rusiji” je Moskva trdila, da so na meji onemogočili poskus novega prodora ukrajinske vojske v jugozahodni del regije Kursk, v katerem z rušenjem mostov na reki Seym Ukrajinci Rusom že dlje časa otežujejo oskrbo. Podatke o tem, kako je ruska vojska povsem razbila ta poskus, so demantirali posnetki, kako ukrajinska vojska z inženirskimi vozili odstranjuje protitankovske ovire na ruski strani meje, in posnetki številnih oklepnikov, ki skozi odstranjene protitankovske ovire vozijo daleč v notranjost Rusije. Prodrli so vsaj dva kilometra.
Khorne group published footage of the Ukrainian breach of the Russian border 20 miles from the Kursk salient, which they say is more impactful than described by Western media:
“Any media nonsense, especially German experts and Forbes, are either hysterics who lack information or… pic.twitter.com/tA1Vwqkltr
— WarTranslated (Dmitri) (@wartranslated) September 13, 2024
Na zemljevidu Andrewa Perpetue je prikazano širše dogajanje v regiji Kursk, kjer Rusija (rdeče puščice) pritiska na sever in zahod, Ukrajinci (modre puščice) pa poskušajo razširiti nadzor na vzhodnih območjih. Zemljevid prikazuje tudi območje, kjer so Ukrajinci na novo prodrli v Rusijo in zasedli dodatna območja na jugozahodu. V ozadju so rdeče in črne oznake tam, kjer Ukrajinci sistematično že dlje časa rušijo mostove in pontonske mostove na reki Seym, da bi preprečili logistično oskrbo območja (s klikom je mogoče odprete izvirni zemljevid z vsemi pojasnili).
Dogajanje v Kursku je precejšnja sramota za ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker po dveh letih in pol posebne vojaške operacije, torej vojne, ki jo je sprožil proti vojaško veliko šibkejši Ukrajini, vsaj na papirju, ne more nadzorovati niti lastnega ozemlja. Zdi se, da je Putin zavrnil možnost, da bi iz Donetska, kjer Rusi že celo leto skušajo zrušiti ukrajinsko fronto, premaknil sile v obrambo domovine. Prodor jim tudi tam ni uspel, iz Ukrajine so premaknili del sil.
Na posnetku gori najmodernejši ruski tank T-90M v regiji Kursk, ki kaže, da niso vsi modernejši ruski oklepniki in najboljše enote na zasedenih območjih Ukrajine.
A Russian T-90M tank attempted to fire at Ukrainian positions in the Kursk region, but the 80th Air Assault Brigade thought otherwise. pic.twitter.com/rzB7I6S5Ew
— NOELREPORTS 🇪🇺 🇺🇦 (@NOELreports) September 13, 2024
Med poskusi Rusije, da bi osvojila ozemlja, se je zgodila zamenjava 49 ujetnikov. Med zanimivejšimi, ki so jih vrnili iz Moskve, je 25-letna Tatarka s Krima Lena Umerova, ki so jo Rusi prijeli pred dvema letoma. Tedaj je prišla tja obiskat svoja očeta, ki je zbolel za rakom, in so jo obtožili vohunjenja.
Leniye Umerova is home!💗🫶
25-year-old Crimean Tatar who was going to visit her cancer-stricken father in Crimea, Ukraine was illegally detained by Russians for 2 years. https://t.co/eUrqnUYaXC pic.twitter.com/MQPEeaT77Q
— vanya ✙ (@eurovanya) September 13, 2024
O izmenjavi ujetnikov poroča tudi ruska strana. Portal Rybar je Leno Umerovo označil za “aktivistko, ki je bila obsojena vohunjenja za tako imenovano Ukrajino”. S Tatari, ki so tradicionalno živeli na Krimu, imajo Rusi precejšnje težave, ker so jih vso zgodovino zatirali, odnos Ukrajine pa je veliko bolj spoštljiv. To ima tudi mednarodne posledice in je lahko eden od razlogov, zakaj predsednik Turčije Recep Erdogan javno zastopa stališče, da mora Rusija okupirani Krim vrniti Ukrajini, kar v Rusiji povzroča precej jeze.
🇷🇺🇺🇦 A new prisoner exchange took place today between Russia and so-called Ukraine on a ‘49 for 49’ formula. The previous similar process took place on August 24, when 115 members of the Russian Armed Forces returned to Russia. According to some sources, the number of released…
— Rybar Force (@rybar_force) September 13, 2024
Peter Jančič, Spletni časopis