Odpravo omejitve višin odškodnin, ki jih sodišča dodeljujejo delu izbrisanih, in omejitev višine izplačanih obresti je vladna večina v državnem zboru na precej čuden način v petek vendarle izglasovala. S serijo izrednih sej jim je to uspelo, čeprav so pred tem zamočili z nujnim postopkom, ki so ga zahtevali, da bi se država izognila “težko popravljivim posledicam za delovanje države”. Torej še bistveno višjim odškodninam.
Težavo si je vladna večina povzročila sama, ker so najprej po sodbi ustavnega sodišča o neustavnem omejevanju višine odškodnin predolgo pacali, kaj storiti. Ko so decembra ugotovili, da se že skrajno mudi, pa se ni niso dogovorili za pomoč na desni (SDS, NSi, SNS) ali pri Levici. Sami pa nimajo večine. Zaradi tega jim je nujni postopek padel. Ker so s serijo izrednih sej le še pravočasno uzakonili spremembe, bodo odškodnine in obresti za del izbrisanih v sodnih postopkih državo stale okoli 53 milijonov evrov, je izračunala vlada. Sicer bi, predvsem obresti, krepko več. Zakon je bil včeraj izglasovan z nenavadno večino: Za je bilo 41 poslancev, proti eden. Glasovala je manj kot polovica poslancev. Kvorum, da je bilo glasovanje vendarle veljavno, je za odločitev, ki ji nasprotujejo, ker bodo izbrisani s tem dobili manj, zagotovilo sedem poslancev Levice. Navzočnost sta prijavila še dva poslanca manjšin in NSi in le eden od 25 poslancev SDS. Ta je, da ne bo sodelovala, napovedala dan prej, ko je večina zavrnila, da bi ob Osnovni šoli Alojzija Šuštarja spoštovala ustavo in šolanje osnovnošolcev tam plačala enako kot drugje. Rezultat glasovanja je bil tak:
Deloma je zdaj že jasno, koliko bo državo stalo neumno ravnanje notranjega ministrstva, ki v času takoj po osamosvojitvi državljanom drugih republik, ki so bivali pri nas, a si niso uredili državljanstva, ni dodelilo statusa tujcev, s čimer so jim odvzeli pravice, ki so jih drugi tujci imeli.
Ko je bila krivica le popravljena
To so storili 27. februarja 1992, ko je vlado še vodil Lojze Peterle, notranje ministrstvo pa Igor Bavčar. Bavčar je položaj notranjega ministra ohranil tudi tri mesece pozneje, ko je vlado prevzel Janez Drnovšek (LDS). Bavčarju in Drnovšku, ki je pozneje vodil številne vlade, ni uspelo odpraviti napake. Celo potem ne, ko je ustavno sodišče večkrat ugotovilo kršitev in opozorilo na kršitev ustave. Bavčar, ki je po osamosvojitvi vodil demokratsko stranko, je pozneje prestopil v LDS in postal tudi podpredsednik te stranke. Iz LDS je, ko so vladali državi, prevzel vodenje Istrabenza. Po sodbi še z evropske ravni (ESČP) je DZ novembra leta 2013 le sprejel zakon, ki popravlja krivico in zagotavlja odškodnine v upravnih postopkih in na sodiščih. Ker so se roki za zahtevke medtem že iztekli, dodatnih upravnih postopkov ne bo več mogoče sprožati. Pred upravnimi organi je odškodnine zahtevalo več kot osem tisoč oseb, 5.789 jih je dobilo odškodnine. Skupaj je bilo za odškodnine doslej izplačanih slabih 23 milijonov evrov. 3,5 milijona še bo. Najvišja odškodnina doslej je bila 13.050 evrov, najnižja 50 evrov, povprečna pa 3.935 evrov. Statistika iz upravnih enot je takšna:
Novih postopkov ne bo več. Pravdanja pa bodo še dolgo potekala tudi o razpletu upravnih postopkov. Do 20. 11. 2018 je bilo po podatkih MNZ vloženih 462 pritožb proti odločitvam upravnih enot o zahtevah za določitev denarne odškodnine, od tega je bilo 284 pritožb vloženih zoper odločbe o zavrnitvi, 47 pritožb proti zavrženju, dve pritožbi proti ustavitvi postopka, 129 pritožb pa je bilo vloženih zaradi nestrinjanj z višino denarne odškodnine.
Po številu največ odobrenih odškodnin so na vrhu Ljubljana, Kranj, Maribor in Jesenice:
Nekoliko drugačna je lestvica, kje so prosilce največkrat zavrnili. Tudi tam je na vrhu Ljubljana, sledijo pa Jesenice, Maribor in Velenje:
Podroben in obsežen odgovor notranjega ministra Boštjana Poklukarja o popravljanju krivice izbrisanim, pojasnila je zahteval poslanec SDS Tomaž Lisec, je takšen:
