Presenetljivo voditeljem EU nocoj ni uspelo doseči dogovora o drugem mandatu Ursule von der Leyen na mestu predsednice Evropske komisije. Nekaj časa je bilo videti, da gre za čisto formalnost, kjer bi ELS sklenila dogovor z vsemi partnerji, s katerimi je bila v koaliciji do sedaj – vprašljivi so bili le zeleni.
Kar je bilo pričakovano hitro ponovno imenovanje, se bo zdaj spremenilo v zapleten proces, poln negotovosti poroča portal Visegrad24.
Tajna pogajanja
Kaj se v resnici dogaja v zakulisju niti ne vemo, saj so pogajanja tajna, jasno pa je, da je znotraj ELS ogromno trenja glede sodelovanja desne sredine s skrajnimi zelenimi. Bolj so odprti za sodelovanje s socialisti in liberalci, manj pa do sodelovanja z ideološko sorodnimi Evropskimi reformisti in konservativci.
Dogovora torej ni, kljub zagotovilom Francoza Emmanuela Macrona in Nemca Olafa Scholza v zadnjih dneh, da se približujeta dogovoru, so za POLITICO povedali trije diplomati EU.
“Nocoj ni dogovora,” je novinarjem v ponedeljek pozno zvečer po večerji voditeljev povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Evropski diplomat, ki mu je bila odobrena anonimnost, da bi odkrito spregovoril o pogovorih, tako kot drugi, citirani v prispevku, je dejal, medtem ko so se pogajalci dogovorili o treh imenih, bodo voditelji pogovore nadaljevali pozneje, predvidoma na naslednjem srečanju 27. in 28. junija.
Po evropskih volitvah je prišlo do neformalnega soglasja glede imenovanja Nemke Ursule von der Leyen za drugi mandat predsednice Evropske komisije, Portugalca Antónia Coste za predsednika Evropskega sveta, Maltežanke Roberte Metsola za predsednico Evropskega parlamenta in Estonke Kaje Kallas za zunanjepolitično predstavnico.
Pospešitev razprave zaradi volitev v Franciji
Pričakovanja so bila velika, ko se je 27 voditeljev držav in vlad sestalo v Bruslju v upanju, da si razdelijo štiri najvišje položaje bloka med trenutno koalicijo desnosredinske Evropske ljudske stranke, socialistov in liberalcev.
Potem ko je Macronovo stranko na volitvah premagala skrajna desnica, je njegova odločitev o razpustitvi francoskega parlamenta in razpisu predčasnih volitev očitno pospešila razprave o najvišjih položajih. Običajno pogajanja trajajo tedne. V zadnjih tednih so tudi drugi evropski voditelji poudarili potrebo po kontinuiteti glede na rusko vojno v Ukrajini in morebitno vrnitev nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
A je upanje na hiter dogovor je v ponedeljek zvečer izpuhtelo, ko je Evropska ljudska stranka, zmagovalka volitev v Evropski parlament, prosila za več položajev in več moči med najvišjimi položaji. Kot je bilo pričakovano, je EPP želela ponovno imenovati von der Leyenovo in Metsolo, oba pripadata politični družini. Poleg tega je EPP socialistom predlagala, da se mandat predsednika Evropskega sveta razdeli na dva 2,5-letna dela – enega od njiju bi dobila EPP.
To pa je razjezilo socialiste in demokrate (S&D), ki so upali, da bodo Portugalcu Costi uredili službo za ves mandat. In kmalu po tem, ko so pogovori zastali, se je začela igra obtoževanja med obema političnima velesilama.
Giorgia Meloni ni zadovoljna
Še en razlog za neuspeh pogovorov je bil, ker italijanska premierka Giorgia Meloni ni bila zadovoljna z razpletom večera, je povedalo več diplomatov EU. Melonijeva, ki je bila ena redkih voditeljev, ki je na evropskih volitvah zmagala, je bila nezadovoljna s poskusi drugih voditeljev EU, da bi jo izključili iz pogajanj.
Italijanska premierka je “izpodbijala vrsto pristopa k razpravi”, je dejal uradnik, seznanjen z razpravo. Izhajala je “iz predpostavke, da bi današnje neformalno srečanje moralo predstavljati trenutek, ko bi morali razpravljati o tem, kaj storiti glede na signale iz evropskih volitev, in nato s tega izhodišča začeti razpravo o imenih za vodilne položaje in ne obratno,” je dodal uradnik.
V govoru na G7 konec prejšnjega tedna je Macron, ki je eden ključnih posrednikov pri dogovoru o najvišjih delovnih mestih, dejal, da verjame, da bi ponedeljkovi pogovori lahko prinesli načelno odločitev.
“To je razprava, ki poteka med 27; klicali smo drug drugega; [Dogovor] se zdi možen v prihodnjih dneh, v tednu, ki prihaja,” je dejal Macron.
Nemški kancler Scholz je pozneje ponovil te komentarje in dejal, da verjame, da bo odločitev o najvišjih položajih v Bruslju prišla hitro. “Zdaj bodo zelo hitro sprejete odločitve o najpomembnejših položajih, ki jih je treba zapolniti v Evropi, da bo Evropska unija lahko ukrepala,” je dejal Scholz v intervjuju za medije Axel Springerja ob robu G7.
Še en poskus naslednji teden
Voditelji EU se bodo zdaj znova zbrali v Bruslju 27. in 28. junija v upanju, da bodo dosegli dogovor o voditeljih bloka pred glasovanjem o naslednjem predsedniku Komisije v Evropskem parlamentu, ki je predvideno za sredino julija. Najbolj zanimivo vprašanje je kako bi lahko EU delovala ob blokadi tako močne evropske članice kot je Italija in kaj se bo zgodilo, če oblast v Franciji že prevzame Marine Le Pen. Evropska komisija v trenutni sestavi (ki naj bi ostala podobna kot v novi), je že napovedala morebitne “kazenske” ukrepe proti Franciji, oz. njenim volivcem.
I. K.