Pisalo se je leto 2011, ko je župan Zoran Janković na 11. sejo Mestnega sveta MOL uvrstil Predlog sklepa o cenah posameznih vrst vozovnic v mestnem linijskem prevozu potnikov. V njem je bila bistvena novost povišanje cen vozovnic v Ljubljanskem potniškem prometu. Cene posamezne vožnje so se povišale za 50 %, prav tako se je za 3 EUR povišala cena šolske in splošne vozovnice.
Glavni razlog za dvig cen je bila želja – obrniti trend in povečati nakupe mesečnih vozovnic, s tem pa zmanjšati uporabo enkratnih voženj. Župan Zoran Janković je še na seji Mestnega sveta zatrjeval: “O tem bomo sodili čez eno leto. Jaz pa pravim, da se bo število potnikov še naprej povečevalo z novimi avtobusi, pa z dobro storitvijo. Na koncu ste dokazal, da nimate prav, da mi imamo prav. Tako, da počakajmo eno leto, ne? Pa bomo videli, kaj se bo pokazalo, kot tako.” (vir: magnetogram 11. seje MOL, 28. 11. 2011)
In kaj se je pokazalo čez leto dni?
Zaradi nespametne poteze in dviga cen je število potovanj strmoglavilo za več kot 2,1 milijona. Izkazalo se je to, kar sta strokovna javnost in opozicija v mestnem svetu opozarjala: da to ni pravi način za povečanje števila potnikov. Vemo pa, da so bila to leta gospodarske krize, v kateri se je znašla Slovenija, in so bila opozorila na mestu, kajti vse več prebivalstva se je borilo za vsakdanje preživetje. V tej luči smo lahko videli globino socialnega čuta župana Zorana Jankovića.