Z dodatnimi sto milijoni za zdravstveno zavarovalnico, ki so jih uzakonili po postopku za vojne in izredne razmere, so poslanci ta teden končali pestro leto, ko je zdravstveni sistem ostal brez ministra. In to po zagotovilih premierja Roberta Goloba najboljšega vseh časov Danijela Bešiča Loredana, ki je pred tem zamenjal vse, kar leze in gre na vrhovih največjih zdravstvenih institucij. Rezultat pa so bile še večje težave, kot so bile že prej. In celo dodatni denar doslej ni pomagal. Izginjal je hitreje, kot so ga nalivali.
Zdaj je še dodatni denar nujen, smo slišali ta teden v parlamentu, ker zdravstvena zavarovalnica posluje z velikim minusom. Leta 2022 ga je pridelala za 133 milijonov. Čakalne vrste so ob tem vse daljše, pomanjkanje zdravnikov pa večje. Denarja pa bo prihodnje mesece zmanjkovalo še dodatno, ker so z novim letom naši vladarji, da bi si dvignili popularnost s preprečitvijo podražitev, podržavili prostovoljna dodatna zdravstvena zavarovanja. Prepoved dviga cen in podržavljanje pa nista odpravila rasti stroškov. Kot jih tudi čistke niso. Račun se je le še povečal. Čaka pa nas verjetno še plačilo sodno dodeljenih odškodnin zavarovalnicam zaradi podržavljenja. Kraje, po domače. Ker imamo počasno sodstvo, bo najbrž doletel šele prihodnje vlade. In sedanji zaradi tega ni mar. Ne bodo oni plačali. Vsi bomo.
Dodatnih sto milijonov so našli tako, da so del stroškov bolniških nadomestil zvalili na podjetja in druge delodajalce, ki so jim podaljšali čas plačevanja bolniške za deset dni in s tem znižali plačila zdravstvene zavarovalnice. Nekaj pa bo sistem prihranil še pri bolnih samih. Posledice vsaj dela uzakonjenih sprememb v zdravstvu se bodo hitro pokazale. Doslej sta bila glavna posledica vladne reformne politike daljše čakalne vrste in še več ljudi brez zdravnika. So pa naredili nove zdravnike za ljudi brez zdravnika. Kot smo v trgovinah dobili košarice posebnih vladnih dobrin, ki se ves čas cenijo, ko se vse drugo draži.
Kakšni bodo najnovejši “uspehi”, nakazuje, ker bomo po novem letu ljudje isti državni zdravstveni zavarovalnici plačevali dva različna obvezna prispevka za eno zdravstvo. Naši politiki niso našli volje in pameti, da bi poiskali vsaj rešitev, ki bi jo vsak vladar z vsaj malo pameti. Za isto stvar se ne izstavlja dveh različnih računov. Razen pri nas.
Kot se drugod po svetu pred novim letom ne podpisujejo aneksi, ki jih je zadnji teden z novim “depolitiziranim” vodstvom RTVS podpisal začasni šef urada za narodnosti Janez Doltar, da bi jim v prednovoletnem času vlada poslala pet milijonov darila za manjšinske programe. Tega denarja ni v proračunu države, ki so ga potrdili poslanci. Pozabili so načrtovati. Vlada ga prerazporeja “od drugod”. Za manjšinske programe pa v prihodnjih dveh tednih teh pet milijonov tudi ni mogoče porabiti. Tega še veliko sposobnejši direktorji, kot je Zvezdan Martič, niso sposobni. Podpisnik Doltar z vladne strani, ki ga je na vrh urada menda spravil osebno Robert Golob, pa je medtem že odstopil zaradi očitkov uslužbenk, da naj bi jih nadlegoval. Spolno. In ne z aneksi.
Zapletenost položaja je dokazal še glavni skrbnik državne blagajne Klemen Boštjančič, ko je podjetnike in banke pozval, naj posebnemu skladu, ki je izven državnega proračuna, podarjajo denar za popravilo poškodovane infrastrukture in odpravo škode po poplavah. Dodal je, da bodo, če podarijo, plačali manj davkov proračunu. V proračunu je denarja, bi lahko sklepali, preveč. In ga tam ne potrebujejo, da bi poskrbeli za sanacije in pomoč.
Pri nas je pač vse drugače in po vzporednih poteh.
Vrste pa so daljše, zdravnikov manj, za košarico teh vladnih dobrin pa vam v trgovinah skoraj že plačajo, da le vzamete.
Peter Jančič/Spletni časopis