Selektivna kritičnost: zakaj mediji napadajo le desne vlade?

V Slovenskem medijskem prostoru tudi več kot tri desetletja po osamosvojitvi še vedno prevladujejo ideološko jasno profilirani mediji, predvsem na levi strani. To se ne kaže le v izboru tem, temveč tudi v načinu poročanja, ki postaja vse bolj predvidljiv. 

Vzorec je razmeroma enostaven. Ko državo vodijo leve vlade, je ton poročanja praviloma umirjen, pogosto celo prizanesljiv. Kritičnost zbledi, poudarek pa je na razlagi in opravičevanju vladnih potez. Ko oblast prevzame desnosredinska opcija, pa isti mediji nenadoma prevzamejo vlogo ostrih nadzornikov oblasti in se predstavljajo kot ”psi čuvaji” demokracije.

Preberite še: Medijev levičarske mafije se lahko znebimo le s tanki, komentira novinarska legenda pritlehne napade na Kokotovo

Takšna dvojna merila so posebej očitna pri poročanju o vsakdanjih gospodarskih temah. Nedavni primer poročanja časnika Večer o cenah goriva to jasno ilustrira. Ob podražitvah v času vlade Roberta Goloba je bilo poročanje zadržano, z dodatnim poudarkom, da bi bile cene še višje brez vladnih ukrepov. Povsem drugačen ton pa je Večer uporabil ob podražitvah pod vlado Janeza Janše, ko so naslovili temo z izrazito alarmističnim pristopom in opozorili na možne širše posledice.

Zgoraj: poročanje Večera, v času mandata Golobove vlade, ko je cena dizla €1.894.

Spodaj: današnje poročanje Večera v času mandata Janševe vlade, ko je cena dizla €1.703. pic.twitter.com/Ih998ly08w

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) July 17, 2026

Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da so bile cene goriva v slednjem primeru celo nižje kot v prejšnjem obdobju. Kljub temu je bila interpretacija dogodkov bistveno drugačna, kar odpira vprašanja o doslednosti in objektivnosti poročanja.

Takšni primeri krepijo vtis, da del slovenskih medijev ne deluje kot nevtralen opazovalec, temveč kot akter, ki svoj pristop prilagaja politični barvi oblasti. Posledice so vidne tudi v zaupanju javnosti in nakladi, ki pri nekaterih tradicionalnih medijih v zadnjih letih opazno upada.

Če naj mediji ohranijo svojo vlogo v demokratični družbi, bi morali enaka merila uporabljati ne glede na to, kdo je na oblasti. V nasprotnem primeru tveganje za izgubo kredibilnosti ni več zgolj teoretično, temveč povsem realno.

T.P.