Na 100. dan delovanja Janševe vlade je pričela delovati vlada v senci. Koordinacijo in vodenje ekipe je prevzel nekdanji premier Robert Golob. Čeprav je ta upal, da se mu bodo pri projektu pridružili partnerji iz nekdanje koalicije, bo Svoboda po košaricah, ki so pričele prihajati kmalu po predstavitvi ideje, primorana vlado v senci voditi sama. Ob začetku delovanja pa se pričenja postavljati vprašanje, koliko medijskega prostora jim bodo mainstream mediji, tradicionalno naklonjeni levemu političnemu polu, namenili, koliko pa dejanskim ukrepom aktualne vlade.
Ko je prvak nekdanje vladajoče stranke Gibanje Svoboda napovedal vzpostavitev vlade v senci, s katero želijo po njegovih besedah uresničevati zaupanje volivcev, ki so jim ga ti dvakrat zapored izkazali na volitvah, je bilo to deležno precejšnje pozornosti. Ravno tako tudi košarice s strani sorodnih strank. Iz stranke SD so po navedbah STA sporočili, “da ne potrebujejo okvirjev, v katerih pravila postavlja ena politična stranka”. Prepričani so, da Gibanje Svoboda ni edina politična sila, ki je sposobna voditi Slovenijo. V Prerodu Vladimirja Prebiliča so opomnili, da niso bili del prejšnje vlade, zato se tudi ne vidijo kot del vlade v senci pod vodstvom Svobode. Po njihovem je naloga opozicije priprava boljših, strokovno utemeljenih rešitev, ne zgolj kritiziranje oblasti, za kar pa vlada v senci ni potrebna, so pa potrebni “znanje, politična volja in pripravljenost za delo”.
Še pred začetkom 1. redne seje Golobove vlade v senci, ki se je odvila v nedeljo, je bil v Delu objavljen obsežen intervju, v katerem je poslanec Svobode v zvezi z aktualno oblastjo med drugim populistično vztrajal: “Za ljudi do zdaj žal niso naredili ničesar.” Da v nedeljo z delovanjem pričenja vlada v senci, so v navezavi na 100 dni četrte Janševe vlade poročali tudi ostali mediji. Med drugim je bilo mogoče prebrati sporočilo Svobode, da bo vlada v senci predstavljala “politično in strokovno alternativo aktualni vladi”. Težko je seveda špekulirati, koliko prostora bodo osrednji mediji namenili grajam Golobove vlade v senci, a glede na njihove politične preference je mogoče pričakovati, da ne bodo postavljeni na obrobje, konec koncev se za podelitev prvega mandata lahko zahvalijo ravno njim. Prav tako pa seveda nevladnikom tipa Jaša Jenull in Nika Kovač.
Da bo Golob področje zdravstva prevzel sam, je razkril že pred začetkom delovanja tako imenovane vlade v senci. Na konkretno napoved se je odzvala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je prek družabnega omrežja X spomnila na njegovo dejansko delovanje v času prejšnje vlade. “Minister za zdravje vlade v senci bo opozicijski poslanec Golob. Nekoč je bil predsednik vlade, ki je izvedla najbolj divjo privatizacijo zdravstva v zgodovini Slovenije. In kot bi rekli pri nas, je v zdravstvu “zaje***** kar se je zaje****** dalo.” Danes pod palestinsko zastavo vpije, da se bori za dobrobit slovenskih bolnikov,” je namreč zapisala. Ker pa Golob ni razkril tudi drugih članov vlade v senci, so se pričele na družabnih omrežjih pojavljati ideje, kdo bi lahko pokril posamezen resor. “O vladi v senci pove že veliko to, da niso našli nikogar, ki bi vodil področje zdravstva. Vodil ga bo kar Golob. Kaj pa ostali? Ribič ima lahko finance, Tina Gaber kmetijstvo, Marcel pa kulturo,” je izpostavila poslanka SDS Jana Gržinič. Na omrežju X pa se je pojavila tudi ideja v smislu: “Vlada v senci in novi resorji: – za plenjenje: Alenka B., za futranje lenuhov: Mesec, za Gazo in vukojebine: Vasev, za red in mir: Jenull, splav in evtanazijo: Nika, za turizem: Dubajska Tina“.
Naenkrat naj bi bili polni idej
V nedeljo je postalo jasno, da namerava Golobova vlada v senci delo organizirati na področjih draginje, gospodarstva, konkurenčnosti in javnih financ, starejših in socialne varnosti, mladih, prihodnosti in znanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, energetske varnosti in infrastrukture ter reda, varnosti in miru. Alenka Bratušek, Klemen Boštjančič, Matej Grah, Vinko Logaj in Jure Leben pa so imena, ki so se Golobu pridružila pri kritiziranju aktualne oblasti. Bratuškova bo prevzela področje starejših in socialne varnosti, Logaj področje mladih in znanja, Boštjančič področje gospodarstva in javnih financ, Leben energetiko in infrastrukturo, Grah pa področja varnosti, reda in miru. “Vlada v senci?! Tragikomična seja v času nedeljskega kosila z nekaj ostanki Golobovega ex kabineta. Ko vidiš Mojco Seliškar Toš ali Jureta Lebna, potem veš, da pri Golobu, ki mu Tina Gaber polni glavo, češ, Robi, ti si še vedno predsednik, ni več praktično nikogar. Toda reality check tudi za “velikega” Klemna Boštjančiča, ki – očitno – prav tako nima več kam. In prav ima Miran Videtič, to ni več politika, ampak diagnoza,” je v zvezi s sestavo izpostavil dolgoletni novinar Bojan Požar.
Golob vztraja, da cilj njihovega delovanja ne bo predstavljala zgolj kritika aktualne oblasti, pač pa zlasti priprava ukrepov za čim širši krog ljudi. Kot pravi, želijo pokazati, da se da drugače, da se da ukrepe pripraviti na “dostojen način”. Prav tako pa, da naj bi združevali ekipo, ki je “odgovornost za vodenje države pripravljena prevzeti takoj”. “Nadaljevala bo delo, začeto v prejšnjem mandatu, odgovarjala na nove izzive in ponudila svoje rešitve,” vztrajajo. Ob vsem tem človek upravičeno privzdigne obrv, konec koncev gre tukaj za ljudi, ki so imeli na voljo štiri leta, da bi ideje sprovedli v zakonske rešitve v korist državljank in državljanov. Marsikdo je tedaj imel pri stranki, ki je nastala tik pred prejšnjimi volitvami, občutek, da se v glavnem izvršuje program Levice, konec koncev pa ni zanemarljivo, da je bilo mogoče poslušati, da pri zadnjih koalicijskih pogajanjih v Svobodi niso zmogli spisati prepričljivega osnutka koalicijske pogodbe, sedaj pa naj človek naenkrat verjame, da so polni idej in pripravljeni zavihati rokave, da bi popravili marsikaj tistega, kar so sami zakuhali (denimo na področju dolgotrajne oskrbe).
Če bi obstajala iskrena želja po delovanju v korist državljank in državljanov, bi lahko v Svobodi sprejeli ponujeno roko sodelovanja, ki je levi pol sicer ni sposoben nikdar ponuditi, čeprav zase ta pravi, da je povezovalen, strpen, spoštljiv itd. Namesto tega so raje ponudbo zavrnili, saj je oblast tisto, kar jim v resnici predstavlja glavni motiv delovanja, do te pa se želijo dokopati s pomočjo konstantnega grajanja oblasti in obupanih piarovskih manevrov, kot je denimo vložitev predloga ustavne obtožbe predsednika vlade, čeprav je vnaprej kristalno jasno, da iz te moke ne bo kruha v luči razmerja moči v parlamentu. Očitno se res ni lahko sprijazniti s tem, da je za demokracijo normalno, da se oblast menja.
A. H.