Pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani so se vztrajnice in vztrajniki pridružili prizadevanjem Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na tokratnem shodu za pravico, resnico in državo vladavine prava pa so jih nagovorili dr. France Cukjati, dr. Anže Logar in predsednik Odbora 2014, Aleš Primc.
V uvodu je imel besedo dr. France Cukjati. Dejal je, da so njihova srečanja pred sodiščem dokaz, da se mnogi zavedajo in nočejo čakati križem rok, da jim razvita, sodobna država, ki obvladuje procese in ustvarja pogoje za blagostanje državljanov, pade z neba. “Zato nikoli ne bomo utihnili pred resnico. Pred resnico nočemo in tudi ne moremo mižati. Vedno znova bomo bobu rekli bob.” Dodal je, da se zavedajo, da si samo pogumni in odločni državljani zaslužijo normalno državo in jo tudi prej ali slej zagotovo dosežejo.
Oblast je stopila v glavo izrojeni levici, ki hoče, da je vse njeno
Aleš Primc, predsednik Odbora 2014, pa je povedal, da poteka desant na Ustavno sodišče ter da ga vodi sam predsednik republike Borut Pahor. Pripomnil je, da je cilj desanta okupacija Ustavnega sodišča. “Slišim, da se pri predsedniku in v vladi pogovarjajo ‘hočemo naše Ustavno sodišče’, kar pa pomeni, ‘hočemo Ustavno sodišče izrojene levice’.” Primc je dejal, da sliši, da se naprej pogovarjajo takole: “Ali štiri naše ali vsaj tri naše. Se pravi, 4 : 0 ali 3 : 1 za nas, govori izrojena levica.” Primc pa jim sporoča: “Če boste izvolili 4 : 0 za vas ali pa 3 : 1 za vas, bo to vaše Ustavno sodišče, ne pa naše.”
Aleš Primc je dodal, da če bodo hoteli, da bo vse njihovo, se morajo zavedati, da se bodo proti tej njihovi okupaciji borili.
Goran Klemenčič se dela, kot da je vse v redu
Primc pa ni mogel tudi mimo Gorana Klemenčiča, ki bi moral biti kot pravosodni minister zgled dane besede, zgled pravice v državi. “Dela se, kot da ni nič. Kot da je vse v redu. Kot da ni bila prelomljena beseda. In tudi s tem se kaže, kako velika napaka je bila narejena, da ni bil sprejet naš zakon za javnost, preglednost in odgovornost v pravosodju.” Povedal pa je, da se jih je minister Klemenčič usmilil in sprejel eno njihovo pobudo, in sicer da se sodnice in sodnike lahko fotografira, vendar pa to ne velja za snemanje. “Mi smo vztrajnice in vztrajniki in ugotovili smo že, da imamo prav, čeprav ta naš prav uveljavljamo sorazmerno počasi. In moramo biti veseli tudi za to. Če se ne bi borili, če ne bi stali tukaj že več kot dve leti in pol pred Vrhovnim sodiščem, tudi danes državljanke in državljani, preden gredo na sodišče, ne bi mogli videti obraza sodnice ali sodnika, ki mu bo sodil. Od sedaj naprej je to možno in to je naša velika zmaga.”
Stvari se spreminjajo na bolje
Na shodu so stali pred stavbo, kjer bi morala imeti sedež glavna preganjalka bančnega kriminala. Ker tega v tej stavbi ne delajo, so povabili resničnega glavnega preganjalca bančnega kriminala, Anžeta Logarja. Spomnil se je sodnice Deše Cener. “Sedaj pa ista sodnica, ki nam je prej oporekala, da je nismo prepričali, zapiše, da smo utemeljili, da imamo ustrezni interes, da smo predložili vse potrebne dokumente in da se zaradi tega preiskovalni komisiji odobri zaseg dokumentov.” Z drugimi besedami, stvari se lahko obrnejo na bolje. Logar je v prepričanju dejal, da se tudi bodo obrnile na bolje.
Slabi dogodki v letu 2016
Jožica Svete pa je povedala, kaj jo je v prejšnjem letu velikokrat zabolelo pri srcu. “Čez celo leto smo poslušali poslance, češ pustimo že enkrat preteklost in raje poglejmo v prihodnost. No, vladajoča elita pa je na svojih proslavah sedela pod nekdanjimi jugoslovanskimi zastavami in tam so njihovi govorci na veliko poveličevali preteklost.” Omenila je, da smo v letu 2016 dočakali tudi dobrodošlico migrantom. “Na televiziji sem videla ogromno nekdanjih jugoslovanskih zastav z rdečimi zvezdami in nobene slovenske. Pod njimi pa so stali stric iz ozadja, Milan Kučan, Tanja Fajon in – verjeli ali ne – tudi nekdanji Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek.” Dodala je, da smo bili v lanskem letu tudi priča ugrabitvi otrok, kar se v demokratični državi zdi skoraj groteskno. Nadaljevala je s tem, da smo vse leto gledali in poslušali žaljivke enega poslanca, ki se je dobesedno norčeval, poniževal in žalil poslance SDS. “Mahal je in krilil z rokami kot kakšen dirigent simfoničnega orkestra.”
Omenila je še, da smo lani v prvih vrstah v cerkvah videli tudi sedeti velike politike, kot sta bila Brglez in Cerar. “To je nekaj nenavadnega, saj jih v prejšnjih letih nikoli ni bilo na takem mestu. Ne vem pa tudi, če so molili.” Nazadnje pa je dejala, da je v prejšnjem letu dobila povišano pokojnino, in sicer za 2,41 evra. “Kako lepo. Od leta 2008 do decembra nismo dobili niti ficka. V Janševi vladi pa smo dobili v štirih letih dobrih 24 odstotkov več.” Za konec pa je povedala tudi lepo stvar, ki se je zgodila v letu 2016 in ji ogrela srce. Odprl se je muzej o vrednotah slovenske osamosvojitve. “Končno. Dočakali smo ga po 25. letih samostojnosti.” Dodala je: “Naj mladi spoznajo našo preteklost, na katero so lahko ponosni, in naj se je ne sramujejo. Naj mladi gradijo domovinski čut na ponosu do svoje zastave, grba in himne.”
Novice iz sojenja o Milku Noviču
Vili Kovačič pa je spomnil na primer Novič. Dejal je, da se je v letu 2016 zgodila še ena dobra stvar, da je Milko Novič prišel iz zapora. “Nihče pravzaprav do tega dogodka niti ni verjel, da to bo. Ampak na koncu se je zadeva razlomila in sodnica je to naredila v eni sekundi. Prej pa je bilo 12 pritožb dve leti popolnoma zaman.” V sojenju Milku Noviču je bila danes zaslišana nemška izvedenka Edith Gebhart, ki je med drugim analizirala ostanke streljanja z Novičevih las in s plašča. Dejala je, da sestava treh delcev, najdenih na Novičevem plašču, ustreza sestavi delcev, najdenih na tulcu, da pa ni mogoče nedvomno trditi, da prihajajo prav iz omenjenega tulca. “Tukaj se postavlja vprašanje, ali je bil tulec podtaknjen. Nihče si ne upa naprej raziskovati. Tudi obramba ne bo tega delala, ker ji je ključni cilj samo obramba Milka Noviča. Državni organi pa bi morali stopiti v akcijo in zadevo obrniti v druge smeri,” je dejal Kovačič.
Omenil je še, da bodo sojenje Noviču, obtoženemu, da je ustrelil direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, nadaljevali 1. februarja, ko bi lahko bil zaslišan nemški strokovnjak, ki je pripravil mnenje o krvnih sledovih – ki jih pa ni. Nato pa bo sledil en mesec premora, nadaljevanje bo potekalo ponovno 1. marca.
Na protestnem shodu pred Vrhovnim sodiščem je tokrat zapadel sneg. Le kaj bi si še lahko želeli? Imeli so pravo zimsko idilo, s katero so tudi zaključili januarski shod. Obrnili so hrbet zlorabam v slovenskem pravosodju tako, da so obrnili hrbet stavbi Vrhovnega sodišča za 20 sekund v popolni tišini. Naredili so in bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bodo slovensko pravosodje lahko čimprej spoštovali. “Ne pa tako, kot si predstavljajo Goran Klemenčič, Nina Betteto in mnogi pravosodni funkcionarji, seveda ne pa vsi. Da ga bomo spoštovali, ne pa da se ga bomo morali bati, ker hiše pravice se poštenemu človeku ni treba bati,” je za konec dejal Aleš Primc.
I. K.