Sindikat poštnih delavcev Slovenije (SPD) ostro nasprotuje predlogu Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki predvideva daljše roke dostave pošte in nadomeščanje stalnih poštnih poslovalnic s premičnimi enotami. Po mnenju sindikata gre za drastično znižanje kakovosti univerzalne poštne storitve, ki bo najbolj prizadelo stranke v manjših krajih.
“Tudi če boste poslali priporočeno pošto, ne boste dobili zagotovila, da jo bo naslovnik prejel že drugi dan,” opozarjajo v SPD. Na poštnih sedežih bodo tako čakali zdravniški izvidi in druga neprednostna pošta.
Medtem ko se je javnost zgražala nad primerom poštarja, ki je prejel opozorilo pred odpovedjo, ker je raznašal vso prispelo pošto, je Akos v javno razpravo tiho podal predlog sprememb Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve. Regulator predlaga podaljšanje rokov dostave: prednostna pošta bi lahko potovala tri dni, neprednostna pa kar štiri dni.
Kljub veljavnemu navodilu na Pošti Slovenije, da je treba vso prispelo pošto dostaviti nemudoma, zaposleni že prejemajo ukaze o zadrževanju neprednostne pošte za en dan. Sindikat poudarja, da gre za nižanje kakovosti na račun strank, ki bodo od 1. januarja 2026 najverjetneje deležne še podražitve storitev.
Je poštar v kombiju na tržnici res prihodnost poštnih storitev?
Druga sporna sprememba zadeva oddaljenost poštnih poslovalnic. Akos predlaga, da bi stalne poslovalnice nadomestile premične enote – na primer pismonoša v kombiju, ki bi nekaj ur dnevno izdajal priporočeno pošto, pakete in opravljal druge univerzalne storitve. “Manjka nam le še ideja za melodijo, s katero bo krajanom oznanil svoj prihod,” ironično komentirajo v SPD.
Za zaposlene to pomeni delo na prostem ne glede na vreme, za stranke pa izgubo stalne storitve v manjših krajih. Sindikat opozarja, da se krčenje poštne mreže že dogaja z zapiranjem lastnih poslovalnic in prehodom na pogodbene partnerje, kjer zanimanje upada. “Tako kot so se zaprle bančne poslovalnice, zavarovalniške pisarne in druge storitve, se bodo sedaj dokončno zaprle še poštne? Kaj to pomeni za kakovost življenja v manjših krajih, vemo vsi, ki tam živimo,” dodajajo.
Sindikat spomni na nedavne sestanke z Ministrstvom za gospodarstvo, kjer je politika izražala željo po preprečevanju zapiranja poslovalnic in uvedbi subvencioniranja poštne infrastrukture po zgledu drugih evropskih držav. Ustanovljena je bila celo delovna skupina za spremembe Zakona o poštnih storitvah, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstva, Pošte Slovenije in Akosa. “Je ta predlog rezultat dela te skupine?” se sprašujejo v SPD.
Posebej jih moti, da Akos o predlogu ni obvestil zaposlenih na Pošti Slovenije niti lokalnih skupnosti, ki jih bo sprememba neposredno prizadela. Regulator se zdaj na vprašanja novinarjev zavija v molk.
Bojazen pred privatizacijo in osiromašenjem
V SPD že dlje časa opozarjajo na tveganje, da lastniki Pošte Slovenije – med njimi Slovenski državni holding (SDH) – namenoma osiromašijo nedobičkonosne, a zakonsko obvezne storitve, medtem ko krepijo dobičkonosno paketno dostavo. Ta bi lahko postala predmet menedžerskih odkupov ali privatizacije. “Dejstvo, da je SDH v tem mandatu že poskušal Pošto Slovenije degradirati iz strateške v pomembno naložbo, temu dvomu samo še pritrjuje,” pravijo. Če se bo nadaljevalo po tej poti, bodo dobičkonosni deli pristali v zasebnih rokah, nedobičkonosni pa na plečih davkoplačevalcev.
Pošta Slovenije ima infrastrukturo za številne storitve tudi ob upadanju klasične pošte, a lastniki vztrajajo pri varčevanju, krčenju infrastrukture in zaposlenih, kar po mnenju sindikata vodi v uničenje podjetja. “V SPD ne bomo pasivni opazovalci uničevanja Pošte Slovenije,” zaključujejo v sindikatu in pozivajo politiko ter regulatorja, naj prenehajo s temi ukrepi.
A.H.