Sindikati, podaljški leve politike, so začeli zbirati podpise za razpis referenduma o interventnem zakonu, ki prav vsem ljudem omogoča višje prihodke ter dolgoročni razvoj Slovenije.
Znižanje DDV na osnovna živila ter energente, znižanje davka na najem stanovanj, znižanje davkov in prispevkov za samozaposlene, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, razvojna kapica, nižja obveznost obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanje upokojencev s prejemanjem celotne pokojnine – vse to še dandanes ni zaživelo, ker Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije stoji na ustavnem sodišču, čeprav je bil sprejet še pred sestavo nove vlade.
Interventni zakon gospodarstvo in običajni ljudje krvavo portebujejo, saj omogoča nadaljno konkurenčnost naše države. Da se ne bi še naprej dogajalo, da nas lovijo nekoč zaostale države. Spomnimo, da je Slovenijo po plačah prehitela sosednja Hrvaška.
Danes pa nas sindikalisti, ki so pričeli z zbiranjem podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma prepričujejo, da je ta “za bogate” in da veliki večini zakon “jemlje”. Velike laži te dni prihajajo iz ust levih pobudnikov referenduma in še veliko jih bomo slišali v prihodnje. A dejstvo je, da bodo z referendumom in morebitno zavrnitvijo zakona, najbolj prikrajšani običajni ljudje: delavci, upokojenci, samozaposleni. In dolgoročno bo prizadeta ter zaostala celotna država, če se določenih panog ne razbremeni in se jim omogoči pogojev, kot jih imajo države v soseščini in s katerimi smo v konstantni tekmi.
To so danes povedali sindikalisti ob začetku zbiranja podpisov:
Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk, ki je mimogrede vidna članica Socialnih demokratov (SD), je danes pred Upravno enoto Ljubljana dejala, da se je zbiranje podpisov po državi “začelo zelo dobro“. “Računamo, da bomo že danes zbrali nekaj tisoč podpisov in da bomo v naslednjih dneh nadaljevali s polnim tempom,” je pojasnila. Kot pričakuje, bodo potrebno število podpisov zbrali bistveno prej kot v 35 dneh, kolikor jih imajo na voljo.
Ponovila je, da zakon daje le peščici tistih z najvišjimi plačami. “Ni res, da sindikati nasprotujemo dvigu plač. Mi se seveda borimo za dvige plač, tudi za višje neto plače, ampak za vse, ki delajo v tej državi, ne samo za tiste, ki že tako zaslužijo več kot 7500 evrov,” je podčrtala. Veliki večini pa zakon jemlje, je nadaljevala. “Jemlje javna sredstva, iz katerih se financira javno šolstvo, javno zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in vse druge javne storitve v državi, ki jih nujno potrebujemo in zaradi katerih je Slovenija po blaginji med desetimi najuspešnejšimi državami na svetu,” je utemeljila. “To ne pomeni, da čisto vsak v tej državi živi izjemno dobro, a naloga oblasti bi morala biti, da skupaj v pogajanjih z nami ugotovi, kateri so še tisti manki, ki jih je treba nasloviti, da bo kakovost življenja ljudi v tej državi kar se da dobra, da se bo izboljševala,” je menila. Konkurenčnosti se ne sme graditi z nižanjem pravic ljudi, jemanjem najšibkejšim in razbremenjevanjem tistih, ki že danes živijo izjemno dobro in imajo najvišje dohodke, je dodala. Predstavniki sindikalnih central so nato na upravni enoti oddali svoje podpise in k temu, bodisi z obiskom upravnih enot ali po elektronski poti, pozvali tudi druge prebivalce.