Sir navkljub svojim nasičenim maščobam ne povzroča srčnih obolenj. Škodljive ali neškodljive (odvisno od hrane) kemične reakcije se zgodijo, ko se sir poveže z ostalo hrano oziroma le v kombinaciji z nekaterimi proizvodi.
Tisti, ki pojedo ogromne količine sira, so tako očitno zaman na slabem glasu; raziskave namreč kažejo, da sir ne vpliva na povečanje možnosti za srčne bolezni, diabetes in obolevnosti zaradi raka. Raziskave je sprožil “francoski paradoks”; Francozi namreč pojedo obilne porcije sira, rakova obolenja pa tam niso tako pogosta kot drugod po Evropi.
Kemična razgradnja hrane
Razlog se skriva v kemični razgradnji hrane: pri nekaterih proizvodih se tako zgodijo kemične reakcije, ki za telo niso škodljive, še več: nemalokrat so celo koristne – ne glede na vrsto hrane, ki jo posameznik zaužije. Ali je hrana zdrava in koristna ni možno oceniti zgolj glede na odstotek maščobe, ogljikovih hidratov ali beljakovin, ki jih vsebuje. Sir ima tako manjši vpliv na raven holesterola kot bi morda pričakovali.
Hrana, ki naj bi se je izogibali, saj povzroča debelost, se je namesto tega izkazala za koristno; jogurt in sir naj bi pozitivno vplivala na zdravje kosti, ostali omenjeni prozvodi pa naj bi zniževali možnost za srčne bolezni in diabetes. Profesorica Arne Astrup pravi, da je sir odličen primer hrane, ki je ne moremo ocenjevati zgolj po vsebnosti hranilnih snovi.
Kaj je zdrava hrana?
Doktorica Tanja Kongerslev pravi: “Učinek zdrave hrane je verjetno seštevek in kombinacija med hranilnimi snovmi, ki jih proizvod vsebuje, in med pripravo ter termično obdelavo hrane.”
Z drugimi besedami: hrana, ki se morda na prvi pogled zdi nezdrava, se lahko izkaže za zelo koristno.
Si boste končno privoščili veliko ploščo s siri?
S. E.