Bližje so volitve, bolj se konsolidira t. i. levi “samo da ni Janša” blok socialističnih strank. Druge opcije kot povezovanje itak nimajo, saj je postkoronska magija mimo, leva politika pa se vrača v sfero, kjer je njihov “spitzenkandidat” dobil manj kot 13 odstotkov, tako kot leta 2018. V tej luči bo danes predsednik vlade Robert Golob gostil delovno kosilo s predstavniki šestih strank, in sicer strank SD, Levica, Vesna, Prerod, Mi, socialisti, in Pirati (STA jih označuje kot “pretežno levosredinske”, čeprav prav nobena nima nič s kakršnokoli sredinskostjo, Resni.ca pa koketira celo z desnico, a seveda zavrača sodelovanje z Janšo).
Sestanek so potrdili Matjaž Han (SD), “sokoordinatorja” Levice Asta Vrečko in Luka Mesec, sopredsednika “zelene” Vesne Urša Zgojznik in Uroš Macerl, predsednik Preroda Vladimir Prebilič, predsednik stranke Mi, socialisti Miha Kordiš, ter predsednik Piratov Jasmin Feratović. Kosilo naj bi potekalo v restavraciji Pen Klub v bližini Državnega zbora.
Iz popisa strank je jasno, kam pes taco moli. Gre za mozaik strank, od Kordiševih in Levičinih nacionalizatorjev, projedrskih Piratov in Preroda, ki se poteguje za naslednjo pozicijo novega LDS. Bolj kot kaj drugega gre – kot pri vsaki novi “anti-Janša” konstelaciji – za paniko na levici, saj ankete zanje niso optimistične, in da Janša slučajno ne bi prevzel oblasti. To je tudi signal volivcem: volite enega od nas, da na oblast ne pride Janša. Programi niso pomembni. Pomembno je, da ni Janša.
Stari recept radikalcev
Pri tem je seveda že del stare kuharice slovenske levice (ki svojo inspiracijo išče v knjigi Saula Alinskega “Priročnik za radikalce”), da svojega političnega nasprotnika prikažejo kot nekaj ekstremnega, tiranskega, človeško nesprejemljivega. Se pravi, da ga dehumanizirajo. Robert Golob je v času prejšnjega predvolilnega cikla vso desno politiko (in s tem njene volivce) označil za “fašizem”. V času koronske histerije je to bilo še produktivno, zdaj, po štirih letih vedno bolj avtoritarnega vladanja, kjer se je na javni televiziji hvalil, da na policiji in RTV Slovenija “čisti Janšiste”, pa mora biti bolj subtilen, a vendarle tako, da bodo volivci razumeli, da je desnica nesprejemljiva.
“Živimo v časih, ko kar naenkrat vse tisto, kar se nam je zdelo normalno, kar se nam je zdelo temelj družbe, počasi pred našimi očmi razpada. Mislim, da se moramo vsi, ki mislimo pozitivno, postavljamo solidarnost in skupnost pred vse ostalo, poskušati povezati, da procese, ki jih vidimo v svetu, tudi v Sloveniji in Evropi, zaustavimo,” je Golob dejal v tokratnem povabilu.
V tem kriptičnem sporočilu je sebe ustoličil na piedestal normalnosti, vsi drugi pa so zopet fašisti, le da tega tokrat (še) ne bo rekel na glas. Pomenljivo je, da ni povabil Demokratov Anžeta Logarja, ki prav tako cilja na levo sredino. Sporočilo je jasno: le tisti, ki jih vzporedni mehanizem globoke države vidi kot “čiste”, pridejo zraven. Povezava NSi + SLS in Demokrati pa so “Janševi sateliti”.
Stranke sprejemajo primat Gibanja Svoboda
Glede na to, da so vse stranke razen outsiderske Resni.ce sprejele povabilo, to pove predvsem to, da stranke še vedno sprejemajo primat Goloba in jih ni strah toksičnosti Gibanja Svoboda, ki si je v tem mandatu pridobilo ogromno odbojnost na sredini. Prav tako to pomeni, da se je Vladimir Prebilič že vdal in ne bo zasledoval naslova naslednjega levega mesije ter tako sprejema vlogo stranskega igralca, ki bi v morebitni novi (skrajno) levi koaliciji prevzel kakšno ministrstvo ali dve.
Resni.ca seveda igra drugačno igro: stranki outsiderjev bi škodovalo, da se dobivajo s trenutnim toksičnim predsednikom vlade, saj morajo vzdrževati iluzijo, da gre za “nekaj novega”. Kaj so v resnici, jasno kaže začetek mandata, ko se je predsednik Resni.ce prisrčno fotografiral z Golobom po sestanku, kjer sta skupaj unovčevala protikoronske politične čeke.
Kaj to pomeni za levo politično opcijo?
To, da strici še vedno stavijo na prežvečeno Gibanje Svoboda in njenega toksičnega šefa, pove predvsem to, da se je bazen novih obrazov zdaj pa čisto zares politično izčrpal. Noben resen človek z dobro kariero, znanjem in mednarodnimi povezavami ne bo šel v močvirje slovenske leve politike, kjer bo čez štiri leta prežvečen in izpljunjen. Gre za prvi primer, ko levi pol s svojimi ideološkimi demagogi ni uspel najti novega obraza in gre v boj s starim, ki že kaže politične bojne rane. Vladimir Prebilič pač nima dovolj karizme, da bi potegnil večino volilnega telesa, podobno kot je ni imela Tanja Fajon. Edino, kar jim je ostalo, je to, da se skupaj zberejo okrog človeka, ki je sredi Evrope s strani predsednika največje politične stranke poslušal, da mu Evropa ne bo dovolila posegov v neodvisnost policije in medijev.
Gre torej za svojevrstno paniko na levici: vedo, da imajo premalo glasov za prevzem oblasti (sami seveda politbarometrom ne verjamejo). Kot edino pot do oblasti vidijo konsolidacijo okrog politično že kontaminiranega Goloba in njegove stranke, ki je svojo ideologijo utemeljevala predvsem na tem, da so bili všeč ljudem, ki so kršili koronsko zakonodajo – se pravi družbenim deviantom in skrajnim levičarjem. Edino, kar jim je še ostalo, je anti-Janša politika. Vprašanje pa je, ali bo to leta 2026, ko ljudje živijo vsak dan slabše, še dovolj.
Mitja Iršič