“Prosim, da se pod mojimi objavami (pa tudi svojimi, če se da) vzdržite sovražnih komentarjev. Ravno to je point, da ne pristajamo na to raven komunikacije. Hvala vsem,” je aprila 2020 na Twitterju zapisal skrajni levičar Arjan Pregl, ki se svojega lastnega predloga verjetno ni držal niti enkrat. S svojimi sovražni komentarji nadaljuje tudi sedaj, ko Janez Janša ni več predsednik vlade – a se mu očitno še vedno prikazuje, tako kot tudi mnogim drugim obsedenim levičarjem. Pregl je tako ponovno Janšo označil za fašista – bi bil morda že čas, da se nekdanji premier odloči za sodni pregon?
“Scholz pusti Abbasu, da mu na uradnem srečanju pred svetovno javnostjo pljune v obraz s tipično bližnjevzhodno antisemitsko retoriko in tip ostane tiho ter predstavniku nekdanje teroristične celice ponudi roko. Takih voditeljev si EU ne zasluži. Znamo bolje,” je na Twitterju zapisal politični analitik in kolumnist Mitja Iršič – temu pa je sledil odziv levičarskega likovnega umetnika Arjana Pregla, češ da rabimo voditelje, ki fašistom nočejo seči v roko. S tem je ciljal na sedanjo ministrico Dominiko Švarc Pipan, ki se med predvolilno kampanjo ni želela rokovati s takratnim premierjem Janezom Janšo. “Nad bontonom so tudi druge vrednote, tiste, ki jih vi uničujete z vsakim vdihom in izdihom,” je takrat med drugim pojasnila svojo potezo.
“Imenovati svoje politične nasprotnike za fašiste je zelo Putin style politika….lahko vidimo kako Putin s svojo vojsko zdaj preganja fašiste po Ukrajini in izvaja denacifikacijo Ukrajincev,” je Preglove besede komentiral eden izmed uporabnikov Twitterja. Pregl je s fašizmom v zadnjih dveh letih opletal dokaj pogosto, vladavino stranke SDS je označil za fašistoidno, za Žana Mahniča pa je na primer zapisal, da je skrajnež, ki pokriva precej spektra fašizma. Mnogi so takrat ugotovili, da likovnik niti ne razume, kaj je fašizem in da s temi trapastimi očitki o fašizmu skuša upravičevati svoj komunizem. Že takrat so mu tudi očitali podobnost s Putinom, ki se ga očitno drži še danes. Dejstvo je, da smo to sodobno “argumentum ad Hitlerum” retoriko uvozili iz ZDA, kjer so po zmagi Donalda Trumpa demokrati tega začeli zmerjati s fašistom – čeprav je ta retorika v resnici stara že vsak toliko kot osvobodilna fronta, kjer so boljševiki vsakega, ki je bil proti njim označevali za fašista. Dejstvo pa je tudi, da bi se lahko vsaj kulturniki, za kar se Pregl nedvomno ima, držali retorike, primerne njihovem statusu.
Jep, rabimo voditelje, ki fašistom nočejo seči v roko! pic.twitter.com/YP0jgfU17L
— Arjan Pregl 🇸🇮🎨🇸🇮🍄🇸🇮🔨🇸🇮☀️🇸🇮🐛🇸🧜♂️ (@PreglArjan) August 19, 2022
Reakcija Scholza na Abasove izjave o holokavstu je bila deležna kritik
Mednarodni komite Auschwitz je dejal, da je “osupljivo in zaskrbljujoče”, da je nemški kancler dopustil, da “komentarji palestinskega voditelja o holokavstu ostanejo neobsojeni”. Nemški voditelj je bil deležen kritik, ker je molčal, namesto da bi zavrnil Abasove komentarje o “holokavstu” nad Palestinci na skupni tiskovni konferenci v torek. Šele v tvitu dan po tiskovni konferenci je Olaf Scholz dejal, da je Mahmud Abas okrnil pomen holokavsta, v katerem je nacistična Nemčija pomorila več kot 6 milijonov Judov. “Zlasti za nas, Nemce, je kakršna koli relativizacija singularnosti holokavsta nedopustna in nesprejemljiva,” je v sredo tvitnil Scholz in dodal: “Gnusijo me nezaslišane izjave palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.“
Sara Kovač