Zalarjev državni sekretar Boštjan Škrlec, ki sta ga leta 2012 takratni pravosodni minister Aleš Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer bliskovito imenovala za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva in za katerega imenovanje je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila, da je bilo to povezano s korupcijo, bo zasedel mesto na uradu za evropsko pravosodno sodelovanje Eurojust, ki se zavzema za boj zoper hujše oblike organiziranega kriminala. Sliši se naravnost neverjetno, ampak če si “naš”, je več kot očitno mogoče vse.
Pri nadzoru imenovanja Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) leta 2015 ugotovila, da je bilo ravnanje Fišerja in Zalarja koruptivne narave. Zaradi tega razloga sta se Zalar in Fišer odločila za vložitev tožbe, ki sta jo naslovila na upravno sodišče. Zadeva je prišla vse do vrhovnega sodišča, kjer so novembra lani potrdili odpravo ugotovitev KPK. Potem ko je vrhovno sodišče odredilo odpravo ugotovitev KPK glede koruptivnosti, je največja opozicijska stranka SDS opozorila na sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
Podana je bila kazenska ovadba
Zaradi suma zlorabe uradnega položaja Fišerja in Zalarja pri imenovanju Škrleca so februarja lani v SDS na policijo in tožilstvo podali kazensko ovadbo. Poslanec dr. Vinko Gorenak je takrat zapisal: “Policija je v naši prijavi prepoznala in potrdila sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki sta ga osumljena Aleš Zalar in Zvonko Fišer, zato je tožilstvu zoper omenjena podala kazensko ovadbo.”
Na februarski seji Državnega zbora RS je Gorenak med drugim opozoril, da se poraja vtis, da gre zadeva glede spornega imenovanja v smeri zastaranja. Na podlagi razpoložljivih informacij je še povedal, da je bila zadeva sprva dodeljena državni tožilki Karmen Erčulj. Ker je bila Erčuljeva lani imenovana na položaj sodnice, je vodenje zadeve prešlo v roke Manje Prezelj, ki naj bi bila tik pred upokojitvijo. Zaradi tega razloga je Gorenak opozoril: “Tako bo zadeva znova predodeljena.”
Škrlec je ob imenovanju in zastopanju Slovenije v Eurojustu izjavil, da ob imenovanju čuti veliko mero odgovornosti. “Naraščajoče teroristične grožnje, porast kibernetskega kriminala in trgovanje z ljudmi predstavljajo velike izzive za preiskovanje in kazensko preganjanje. Moj namen je investiranje v znanje, izkušnje in energijo za izboljšanje sodelovanja med slovenskim tožilstvom in tožilstvi drugih držav članic EU z namenom krepitve njihove učinkovitosti med kazenskim pregonom najbolj nevarnih vrst čezmejnega kriminala.”
Glede na to, da gre za tako odgovorno funkcijo, bi si človek želel na taki funkciji človeka s popolnoma čisto preteklostjo, katerega glavno vodilo pri delu in napredovanju predstavlja strokovnost in ne pomoč stricev iz ozadja. Konec koncev je namen Eurojusta boj zoper hujše oblike organiziranega kriminala, ki prizadenejo več držav EU, in ne ravno obratno. Nam mar res primanjkuje ustreznih kadrov, ki bi lahko zastopali Slovenijo? Žalostno.
H. M.