“Po tej sodbi je jasno, da v EU t.i. sovražni govor ne obstaja niti v teoriji. Ne obstaja niti razžalitev. Mirno lahko komurkoli rečete, da je Hitler, prostitutka, lopov… Še več. Če si Spletna Mladina, lahko mirno zmerjaš tudi njegove otroke Branka Grimsa. To pomeni ta sodba. Kaj bo sedaj počela profitlevičarka na čelu Golobovega strateškega sveta Vlade RS za sovražni govor?” se je ob razsodbi Evropskega sodišča v primeru Grims (proti Mladini) odzval prvak SDS Janez Janša. ESČP je dalo prav Mladini. Navidezna zmaga levice je v resnici njen poraz.
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da so slovenska sodišča v sporih, ki jih je Branko Grims sprožil proti tedniku Mladina zaradi satirične objave iz leta 2011, kršila pravico do svobode izražanja iz 10. člena evropske konvencije, poroča STA.
Mladina je takrat v satirični rubriki objavila fotografijo Branka Grimsa z družino ob bok fotografiji družine nacističnega ministra Josepha Goebbelsa, kar je domačim sodiščem zadostovalo za odreditev opravičila in plačilo odškodnine družini Grims.
ESČP pa je presodilo, da slovenska sodišča pri odločanju niso ustrezno uravnotežila varstva osebnostnih pravic z novinarsko svobodo in pomenom satire v javni razpravi. Odgovorni urednik Grega Repovž je sodbo označil kot pomemben precedens.
Pirova zmaga levice, ki koristi tedniku Demokracija
Ta po njegovem mnenju predstavlja zmago ne le za Mladino, temveč tudi za slovensko novinarstvo in širšo družbo, saj potrjuje nujnost zaščite kritičnega in satiričnega izražanja v demokratičnem prostoru.
Čeprav na levici ob razsodbi vlada precejšnje zadovoljstvo, se ob tem pozablja, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Evropsko sodišče je s svojo odločitvijo v primeru Grims proti Mladini dejansko podrlo svobodo govora.
Tovrstne tožbe bodo zagotovo padle, če ne prej na Evropskem sodišču
Ob tem gre spomniti na razvpite primere tožb, ki so jih zaradi izražanja ostrih stališč, bodisi proti tredniku Demokracija, proti kateremu so lani spomladi zradi naslovnice vložile tožbo svobodnjakinje Tamara Vonta, Lena Grgurevič in Urška Klakočar Zupančič.
Spomnimo: na naslovnici so bile svobodnjakinje v nacističnih uniformah. Spomnimo tudi na tožbo premierja Roberta Goloba proti ajdovskemu podjetniku Alešu Štrancarju, ki je prvega primerjal z italijanskim diktatorjem Benitom Mussolinijem. Kot kaže takšne tožbe ne bodo več perspektivne – če ne prej, bodo padle na Evropskem sodišču.
Sledi odziv poslanca Branka Grimsa. “Vse tisto nasilno, hujskaško, negativno, sovražno, kar so levičarji v resnici sami, pripisujejo nekomu drugemu. To je najstarejši trik levičarjev, star je 140 let. O njem sem enkrat tvitnil, nakar je zavod Oštro, branik levičarske ideologije in hujskaštva, zahteval opravičilo, čeprav sem s spleta le citiral Karla Marxa,” je uvodoma dejal Grims. Prepričan je, da je temeljna metoda levičarjev hujskaštvo.
Spomnil je, da smo dve leti pred parlamentom poslušali “o smrti”. Zatem je Grims prešel k (po njegovem) bistvu oziroma temeljem totalitarnih sistemov (internacionalni socializem ali socializem, nacionalni socializem ali nacizem ter njun korporativni derivat – fašizem). Gre v bistvu samo za tri variante socializma, vsi trije temeljijo na Karlu Marxu.
Golob, Vonta, Klakočar, Grgurevič ste že umaknili tožbe proti @Demokracija1 ? https://t.co/WyFhQklGGV
— Boris Tomašič (@NeMaramButlov) January 13, 2026
Zato so vse navedeno, po njegovem, lahko zgolj levičarji sami. Zato je to, kar se je zgodilo pred 16 leti po njegovem prikaz te temeljne levičarske metode in njihovega najstarejšega trika. Spomnil je, da so objavili sliko Grimsove družine na Brezjih, fotografi so jih fotografirali in na koncu je nastal kolaž družin Grimsa in Goebbelsa.
Obenem so se norčevali, da naj nastradajo tudi otroci, če imajo takšne starše. Slednjega ESČP ni ušpošteval. Grims je posebej povdaril, da je javno večkrat nasprotoval vsem trem totalitarnim sistemom 20. stoletja.
Sporočilo za javnost SDS
Evropski poslanec Branko Grims se je danes na novinarski konferenci odzval na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se nanaša na objavo fotografije njegove družine pred 16 leti ter spremljajoče zapise in interpretacije v tedniku Mladina.
V izjavi je poudaril, da je šlo v konkretnem primeru za nedopusten poseg v zasebnost njegove družine in predvsem v pravice takrat mladoletnih otrok, ki niso javne osebe. Fotografija je bila posneta ob zasebnem obisku družine na Brezjah, objava in interpretacija pa sta po njegovih besedah povzročili stigmatizacijo, žaljivo označevanje ter resne pritiske na družinske člane, zlasti na otroke.
Po njegovem mnenju sodba ESČP predstavlja nevaren precedens, saj napade na družinske člane politikov, vključno z otroki, obravnava kot dopustne v okviru svobode izražanja. Opozoril je, da se sodišče ni vsebinsko opredelilo do varstva pravic otrok in zasebnosti družine ter ni upoštevalo posledic, ki jih je imela objava za mladoletne.
Grims je poudaril, da takšna odločitev pomeni “zeleno luč” za diskreditacijo političnih nasprotnikov prek napadov na njihove družine in zasebno življenje, kar je po njegovih besedah ena najbolj nizkotnih oblik političnega obračunavanja in v nasprotju s temeljnimi civilizacijskimi in pravnimi standardi.
Ob tem je opozoril na dvojna merila pri presoji svobode izražanja ter ocenil, da se pod krinko medijske svobode vse pogosteje legitimizirajo posegi, ki bi morali biti v demokratični družbi nedopustni. Takšne sodbe po njegovem prepričanju škodujejo ugledu evropskih institucij in spodkopavajo temeljne vrednote Evropske unije – svobodo, pravičnost ter spoštovanje človekovega dostojanstva.
Evropski poslanec je pozval k nujnim spremembam v evropski pravni praksi, ki bodo dosledno varovale pravico do zasebnosti ter posebej pravice otrok, ne glede na politično pripadnost njihovih staršev, in zagotovile enaka merila pri presoji svobode izražanja.
Domen Mezeg