Slovenija je po količini zavrženega odmerka cepiva na osebo na nezavidljivem tretjem mestu. Tako ugotavlja analiza Politica, ki poleg tega ugotavlja, da je bilo zavrženih vsaj 215 milijonov odmerkov cepiv proti COVIDU-19, ki so jih države EU kupile na vrhuncu pandemije. Ocenjeni stroški davkoplačevalskega denarja znašajo 4 milijarde evrov, pa še ta številka je “podcenjena”.
Države Evropske unije so uničile cepiva proti covidu v vrednosti 4 milijarde evrov. Ugotovitve analize Politica kažejo, da je bilo odvrženih več kot 200 milijonov neželenih injekcij koronavirusa, zaradi česar se s kritikami danes sooča tudi predsednica EU komisije, ki mora pojasniti okoliščine takratnih pogajanj o veliki pogodbi s Pfizerjem.
Odkar so bila konec leta 2020 odobrena prva cepiva proti koronavirusu, so države EU skupaj prevzele 1,5 milijarde odmerkov (več kot tri na vsako osebo v Evropi). Mnoga danes zdaj ležijo na odlagališčih po vsej celini. Izračuni na podlagi razpoložljivih podatkov kažejo, da so države EU v povprečju zavrgle 0,7 vboda na vsakega člana svoje populacije. Na vrhu lestvice je Estonija, ki je zavrgla več kot en odmerek na prebivalca, tik za njo pa je Nemčija, ki je zavrgla tudi največjo surovo količino injekcij.
V povprečju so države EU zavrgle 0,7 odmerka cepiva na prebivalca, sodeč po spodnjem grafu pa je Slovenija po količini zavrženega odmerka na osebo na nezavidljivem tretjem mestu.
Če se ta povprečna stopnja odpadkov predvideva po preostali EU, bi bila enaka več kot 312 milijonom uničenih cepiv. Odkrivanje natančne številke je nemogoče, saj nekatere vlade nočejo razkriti obsega zavrženega cepiva. Ena od takih je Francija, vendar izračunu Politica temeljijo na številkah iz 19 evropskih držav – 15 držav je posredovalo neposredne številke, za 4 države pa so črpali iz informacij lokalnih medijev. Nekatere številke izvirajo iz tega mesece, nekatere številke pa so datirane na december 2022, kar pomeni, da so številke danes veliko višje.
Nemčija je na primer junija za POLITICO posredovala podatke o zavrženih cepivih – takrat je imela v skladišču še 120 milijonov cepiv. Proizvajalci cepiv so od takrat predstavili tudi novejše različice, ki so prilagojene najnovejšim različicam koronavirusa, zaradi česar so starejša cepiva veliko bolj verjetno končala na odpadu.
POLITICO ocenjuje vrednost 215 milijonov zapravljenih cepiv na več kot 4 milijarde evrov na podlagi na cene cepiv, objavljene v medijih (niso bile javno objavljene). Za države, ki so poročale le o skupnem številu uničenih cepiv, ne da bi jih razčlenili po vrsti cepiva, je POLITICO uporabil tehtano povprečno ceno 19,39 evra, izračunano iz podatkov držav, ki so zagotovile razčlenitev. Ta številka je skoraj zagotovo minimalna. A tudi 4 milijarde evrov je precejšnja vsota, enaka velikemu infrastrukturnemu projektu ali letni porabi Hrvaške za zdravstvo.
Mnoga zadevna cepiva so bila kupljena na vrhuncu pandemije leta 2021, ko so se EU, ZDA in Združeno kraljestvo trudile zagotoviti omejeno število odmerkov. V tem norem času je EU sklenila svojo največjo pogodbo za nakup 1,1 milijarde odmerkov od Pfizerja in BioNTecha. Število cepiv, ki so jih države prijavile kot zapravljena, v primerjavi s številom cepiv, ki so jim bila razdeljena, kaže spodnja tabela. Slovenija je zavrgla 25,5 odstotkov prejetih cepiv.
Spomniti je treba, da je bila situacija leta 2021 precej negotova, dogovor z EU pa takrat ocenjen kot uspešen. Vendar sta se tako velikost kot čas sporazuma izkazala za problematična. Države so bile prisiljene kupovati odmerke, čeprav se je pandemija umirila, medtem ko so prizadevanja za darovanje odvečnih injekcij tretjim državam onemogočila upad povpraševanja in težave z logistiko.
Posledice so več kot le finančne. Vprašanja o tem, kako so potekala pogajanja o veliki pogodbi Pfizerja, preganjajo predsednico Komisije Ursulo von der Leyen. O njenem dogovoru z izvršnim direktorjem Pfizerja je pisal tudi New York Times.
Evropska komisija se je že ponovno pogajala o pogodbi pod pritiskom držav EU, ki trpijo zaradi prenasičenosti cepiv. Poljska in Madžarska sta prenehali sprejemati cepiva in ju Pfizer toži zaradi neplačila. V Romuniji želi tožilstvo odvzeti imuniteto nekdanjemu predsedniku vlade in dvema nekdanjima ministroma za zdravje, saj trdijo, da so čezmerni nakupi cepiv povzročili več kot milijardo evrov škode državi.
Medtem se bodo udarci še naprej vrstili, saj spremenjena pogodba s Pfizerjem zavezuje evropske države k nakupu cepiv vsaj do leta 2027.
T.B.