Slovenija padla za deset mest v pripravljenosti na umetno inteligenco

Iz 31. mesta v letu 2021 je Slovenija leta 2022 pristala kar deset mest nižje na lestvici vladnega indeksa pripravljenosti na umetno inteligenco (AI). Britansko podjetje Oxford Insights je namreč nedavno objavilo Government AI Readiness Index 2022, ki razvršča 181 držav na podlagi 39 kazalnikov v treh stebrih, in sicer vladni, tehnološki sektor ter podatki in infrastruktura. Slovenija je zasedla ne prav pohvalno 41. mesto, pred njo pa sta tudi Češka in Poljska.

Digitalna preobrazba gospodarstva in javnega sektorja ter javne uprave je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj in konkurenčnost Slovenije, vendar je sodeč po zadnji lestvici vladnega indeksa pripravljenosti na umetno inteligenco (AI), ki ga je pripravil Oxford Insights, Slovenija močno v zaostanku. Tako po lestvici svetovnih vlad kot tudi na lestvici le vzhodnoevropskih vlad, kjer je najboljša Estonija.

Slovenija se je uvrstila na 41. mesto med 181 državami po vladnem indeksu pripravljenosti na umetno inteligenco 2022, s čimer je poslabšala svoj položaj v primerjavi z letom 2021, ko je bila uvrščena na 31. mesto med 161. Indeks pripravljenosti vlade na umetno inteligenco, ki ga vsako leto objavi Oxford Insights, razvršča države glede na njihovo pripravljenost za sprejetje umetne inteligence v javnih storitvah na podlagi 39 kazalnikov v treh stebrih: vlada, tehnološki sektor in podatki ter infrastruktura. Njegov cilj je zagotoviti globlje razumevanje temeljev, potrebnih za integracijo umetne inteligence v javne storitve in poleg tega njeno učinkovito in odgovorno uporabo.

V svetovnem merilu najboljše ZDA, med vzhodnoevropskimi državami najboljša Estonija
Glede na lestvico vladnega indeksa pripravljenosti na umetno inteligenco so Združene države (ZDA) leta 2022 najvišje uvrščena država na svetovnem indeksu z oceno indeksa 85,72. To pomeni, da ZDA veljajo za državo z najboljšim položajem na svetu za implementacijo umetne inteligence v javne storitve od zdravstva do izobraževanja in prevoza. Druge omembe vredne države z visokimi indeksi so bile Singapur, Združeno kraljestvo in Finska na drugem, tretjem in četrtem mestu. V razvrstitvi vzhodnoevropskih vlad glede na indeks pripravljenosti na umetno inteligenco 2022 se je najbolje izkazala Estonija z oceno indeksa 70,14. To pomeni, da Estonija velja za državo v vzhodni Evropi z najboljšim položajem za implementacijo umetne inteligence v javne storitve od zdravstva do izobraževanja in prevoza. Druge omembe vredne države z visokimi indeksi v vzhodni Evropi so bile Češka, Poljska in Litva na drugem, tretjem oziroma četrtem mestu. Slovenija je pristala šele na 41. mestu, kar je deset mest nižje kot lani, ko je bila na 31. mestu.

Janševa vlada je v svojem mandatu večkrat poudarila pomembnost digitalnega prehoda države, nekdanji minister za javno upravo Boštjan Koritnik je takrat v enem od intervjujev izpostavil ključno vlogo digitalizacije, kibernetske varnosti in  področje umetne inteligence. Slovenija je v času Janševe vlade v zasledovanju želje, da postane ena “vodilnih članic EU na področju umetne inteligence”, v razvoj in vpeljavo orodij umetne inteligence do leta 2025 vložila 110 milijonov evrov. Namen je bil orodja umetne inteligence uvajati predvsem v javno upravo, odprti pa so bili tudi ostali projekti, ki jih je po zapisu poslanca SDS Andreja Hoivika Golobova vlada zaprla. “Projekti na področju #AI, ki jih je zagnala @JJansaSDS vlada: – inštitut za uporabno umetno inteligenco – strateško partnerstvo z @Google in @NVIDIAAI – tečaji umetne inteligence za mlade – razvojno-gospodarsko predstavništvo v Silicijevi dolini Golobova @vladaRS zaustavila,” je zapisal Hoivik.

https://twitter.com/andrejhoivik/status/1645689060055298048?s=20

Spomnimo, da se je nekdanji premier Janez Janša skupaj z ministrom za digitalno preobrazbo Markom Borisom Andrijaničem srečal s predstavniki družbe Google. Na srečanju so takrat spregovorili o dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu EU s področja digitalne preobrazbe in o konkurenčnih prednostih Slovenije pri investicijah v informacijsko tehnologijo ter tudi v razvoj umetne inteligence.

Prav tako je v času Janševe vlade nekdanji minister za digitalno preobrazbo Andrijanič na Institutu informacijskih znanosti z EMEA direktorjem za superračunalništvo in umetno inteligenco pri družbi NVIDIA Rodom Evansom podpisal sporazum o partnerstvu na področju umetne inteligence. Namen sporazuma je bil pospešiti razvoj superračunalnika Vega, ki bo lahko tako še uspešneje podpiral prebojne raziskave na področju umetne inteligence in širše. “Podpis današnjega sporazuma o partnerstvu predstavlja še en pomemben korak v smeri digitalne in moderne Slovenije. Je dokaz, da ciljamo visoko in razmišljamo strateško,” je po podpisu dejal Andrijanič.

Medtem ko Slovenija pada na lestvici pripravljenosti za integracijo AI, pa se ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh ukvarja z norčevanjem iz Slovencev, kot je bilo videti nekaj mesecev nazaj (od takrat namreč ni bilo nobenega vidnega projekta vredno omembe s strani ministrstva). Pred nekaj meseci so se lotili bizarnega, če ne že celo žaljivega projekta do Slovencev in Slovenk. Kampanja Ugrizni se v sovražni jezik! je izšel v okviru projekta, ki je bil posmehljiv do Slovencev, češ da ljudje potrebujejo opomnik, da se ni lepo norčevati iz invalidov in ostalih skupin. Namen je bil poleg norčevanja tudi omejevanje svobode govora in kritike oblasti.

Tanja Brkić