Na današnji dan obeležujemo dan, ko so se prekmurski Slovenci po več stoletjih madžarske oblasti združili z matičnim narodom. Čeprav so bili Prekmurci toliko časa odrezani od slovenskega naroda, so ti uspeli uspešno ohranjati slovenski jezik, slovensko kulturo in idejo enotne države oziroma idejo slovenstva.
Na ta dan se na simbolni ravni slavi zvestobo slovenski kulturi, jeziku in pa nasploh slovenstvu. Državni praznik praznujemo vse od leta 2006 dalje, ta pa ni dela prost dan. Tokratna osrednja regijska proslava bo potekala v Občini Lendava, natančneje v Hotizi.
Čeprav je bila želja po priključitvi matični domovini med Prekmurci velika, priključitev le ni bila povsem enostavna in samoumevna. Na pariški mirovni konferenci po I. svetovni vojni so se odvila dogovarjanja svetovnih velesil o delitvi ozemlja in risanja zemljevida Evrope. Na njej je bila prisotna tudi delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je med drugim zahtevala, da se matični državi vrne ozemlje Prekmurja. Združitev z matično domovino je še posebej vneto zagovarjal član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije dr. Matija Slavič.
Potem ko je bilo Podravje z Mariborom le priznano Kraljevini SHS, je delegacija SHS podala prošnjo glede vojaške zasedbe Prekmurja. 1. avgusta leta 1919 je bilo dovoljeno, da sme vojska zasesti Prekmurje, kar se je tudi zgodilo 11 dni pozneje. 17. avgusta se je na ljudskem zborovanju, polnem domoljubnih čustev, ki je potekalo na trgu pred cerkvijo v Beltincih, zbralo preko 20 tisoč ljudi, ki so po več kot 900 letih plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. Vojaška oblast je upravljanje Prekmurja prepustila v roke civilne oblasti.
V sredo je na Prekmurskem trgu v Ljubljani Klub Prekmurcev v Ljubljani organiziral proslavo. Državna proslava je sicer po navedbah STA organizirana vsako peto leto, prekmurske občine pa vmes pripravljajo osrednje regijske proslave.
N. Ž.