20. oktobra je minilo natanko 25 let od zaslišanja sedaj že pokojnega komunističnega funkcionarja Mitje Ribičiča pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki jo je takrat vodil Jože Pučnik, v tistem času poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije, omenjena komisija pa se je ukvarjala s preiskavo komunističnih pokolov.
Ribičičevo zaslišanje je tedaj vzbudilo veliko medijske pozornosti, izkazalo pa se je, da se stari komunistični funkcionar in oficir Ozne, ki je bil dolgo časa tudi šef Milana Kučana, ni nikoli pokesal. Že dve leti pred tem je bil Ribičič zaslišan pred podobno komisijo, ki jo je vodil Ignac Polajnar (SKD), a tudi tam je trdil, da je bila Ozna tako rekoč dobrodelna organizacija, ki je ščitila narod pred “protiljudskimi” teroristi. No, Ribičič je še navedel, da nikogar niso zunajsodno likvidirali, pač pa so po tradiciji NOB primerno ravnali z osumljenci in ujetniki.
No, še bolj zanimivo je bilo nadaljevanje, ko je na vprašanje, kdo je ukazal pobijanje in kdo je bil s tem seznanjen, Ribičič odgovoril, da o tem niso vedeli ne CK KPJ, niti slovensko vodstvo, celo maršal Tito o tem ni nič vedel. Pač pa je to počela vojska – očitno samovoljno, vendar z opravičilom, da je bila vojska po Ribičičevo “dejavnik osvoboditve”. Ozna (oddelek za zaščito naroda) pa ni vedela za poboje.
Ribičič je lagal – povojne poboje je skrbno načrtovala komunistična oblast
Skratka, Ribičičevi odgovori so bili dejansko eno samo sprenevedanje in laganje – kot da Josip Broz Tito v svojem govoru v Ljubljani ni napovedal povojnih pobojev in kot da ni bil prav on glavni poveljnik vojske. O tem, kar je počela Ozna, pa obstaja mnogo pričevanj. A ne samo to: na zaslišanju je Ribičič odgovarjal tudi na vprašanje glede poboja okoli tisoč vojnih ujetnikov v Brezarjevem breznu pri Podutiku – in ob tem celo cinično izjavil, da je imelo to morišče le en problem – in to je ekološki. Seveda nič o tem, kako so tam pobijali ujetnike, ki so jih morali nato prekopati v Kucjo dolino, nemške vojake, ki so izvajali prekop, pa so odpeljali v Kočevski rog in pobili.
Ribičič za svoje zločine nikoli ni bil obsojen. Še več, četrt stoletja po tem zaslišanju danes obujajo nove partizanske epopeje, v katerih je glavni junak tokrat Franc Sever Franta, ki je v knjigi med vrsticami celo sam priznal zločin. Morda bi ga lahko povprašali vsaj o izvoru njegovega stilskega starinskega pohištva?
Gašper Blažič