fbpx

8. marec se je oglasil: opravičujejo nacifašistično razčlovečenje Uroša Urbanije

Kot smo poročali, se je radikalno levičarski portal 8. marec z nacifašističnimi metodami lotil direktorja Televizije Slovenije Uroša Urbanije in ga primerjal s prašičem. Dehumanizacija političnih nasprotnikov je seveda stari trik totalitarnih režimov, ki z ustvarjanjem družbenega konsenza o “unternmensch” podljudeh počasi gradijo klimo, ki bi politiko zacementirala izključno v eni sami ideološki zanki skrajnosti. Ko smo razkrili njihov podli načrt, so bile skrajne levičarke v dilemi, saj je njihov površinski politični cilj (za naivneže) sodelovanje, sočutje, človečnost, skrb za tiste na margini. Hitro so ugotovile, da še ni dozorel čas za metaforično noč kristalnih nožev in so se začele braniti …

In seveda so se branile v tipični levičarski maniri “vi neumni desničarji ste nas narobe razumeli, pač niste dovolj sofisticirani za naš višji nivo humorja.

Kot pravijo, v Twitterju niti, “niso nikogar želeli zmerjati s prašičem, na ta nivo ne bodo šli” in nadaljevali, da so “veseli samo priložnosti, ki nam jo daje referendum za javno RTV – da gledamo naše najljubše risanke, se nostalgično spominjamo Bojana, Malih letečih medvedkov in Želodka Superca. Ker si želimo, da bi se gospod Urbanija posvetil našim argumentom, smo v živalice preobrazili tudi člane programskega odbora Inštituta 8. marec. Gospod Urbanija lahko tako vidi, da nikogar ne žalimo, vsi smo enaki.”

Preberite še: [Video] 8. marec z nacističnimi metodami propagande nad Uroša Urbanijo – primerjali so ga s svinjo

Ah, potem pa je vse v redu, če so v “živalice” preobrazili tudi druge člane programskega odbora, kajne? Pomanjševalnice, ki bi žalitev naredila manj resno, je zopet tipični avtoritarni mehanizem, ki so se ga posluževali diktatorji in njihovi podložniki skozi vso zgodovino. Spomnimo, da so nacisti Nemce judovskih korenin najprej imenovali Ratten (podgane), nato pa Rättchen (podganice), saj so s tem dehumanizaciji naredili nekakšno liberalcem sprejemljivo retoriko, dokler ne dozori čas za popolno razčlovečenje.

Izgovarjajo se, da so se polotili takšne taktike, ker si “želijo, da sliši naše sporočilo: deljenje opominov delavcem, ki so pokazali solidarnost ni ok, ni ok sankcioniranje kritične misli, ni ok ukinjanje oddaj.”

Deljenje opominov za “kazanje solidarnosti” res ni okej, prav tako “sankcioniranje kritične misli”. A nič od tega se ni zgodilo. Novinarji niso kazali solidarnosti, ampak niso hoteli slediti delovnim obveznostim. Prav tako nihče ni sankcioniral “kritične misli”, le zapovedano jim je bilo, da morajo napovedati tudi tiste novinarske kolege, ki jih sami ne marajo – se pravi, želelo se je ustaviti šikaniranje novih sodelavcev. Si predstavljate delavca v tovarni, ki bi šefu rekel, da z novimi sodelavci pač noče delati, zato naj jih čimprej odpusti, on pa bo ostal, ker je to njegova božja pravica?! Tako to ne gre v resničnem svetu. In tudi javni zavod RTV Slovenija na žalost živi v resničnem svetu. Na koncu je treba povedati tudi, da se oddaje ukinjajo in ustvarjajo v vsakem normalnem televizijskem mediju, drugače bi še danes imeli Kolo sreče, kot ga je zasnoval Mito Trefalt in “Rifletov” Podarim Dobim. Časi gredo naprej in morda je tudi dobra odločitev za pluralnost medija, da stranka Levica nima svoje ideološke oddaje v najbolj gledanem terminu na prvem programu (tudi desnica takšne oddaje v svojo prid nikoli ni zahtevala).

Andrej Žitnik