fbpx

Afera Kemis: Svinjarijo je zdaj prineslo tudi v prestolnico, Ljubljanica je zastrupljena, direktor Nanut pa še vedno trdi, da požar ni imel posledic za okolje

Foto: YouTube.

Posamezni mediji v teh dneh poročajo, da je ljubljanski župan Zoran Janković še za eno leto prestavil odprtje plaže na Špici ob Ljubljanici – občani so se veselili poletja, ko naj bi se v mestni reki ohladili prvič po letu 1957, a so jih na Mestni občini Ljubljana odslovili z besedami, da letos kopanje še ne bo mogoče, saj da je Ljubljanica močno onesnažena. Razlog? Kemis! Občina namreč pravi, da so v času požara na Vrhniki številne strupene snovi končale v vodi in se izlile v Tojnico ter Ljubljanico. Analizo monitoringa Ljubljanice bodo sicer objavili šele jeseni, zadnji primer pa je novi dokaz, da skuša država škodljive posledice za ljudi in okolje, ki jih je zaradi gorenja več sto strupenih snovi povzročil strupeni vrhniški kemijski obrat, pomesti pod preprogo. A zdaj je bolj kot kdajkoli prej jasno, da je posledice požara, ki je izbruhnil 15. maja letos, čutiti tudi v prestolnici. Direktor Kemisa Emil Nanut pa medtem še vedno vztraja, da požar ni pustil nobenih dolgoročnih posledic ne v okolju ne ljudeh. Danes pa prvič objavljamo tudi primere bizarnih odgovorov, ki so jih v Kemisu v dneh po nesreči podajali zaskrbljenim okoliškim prebivalcem in so nam jih posredovali naši bralci. Bralka nam je v uredništvo prinesla celo pečeno žabo, ki je v času požara skupaj s kosi staljene plastike padla z neba na njeno dvorišče, do danes pa je praktično ohranila svojo prvotno obliko.

Da letos kopanja na Špici ob Ljubljanici ne bo, je kriv tudi požar v Kemisu, saj se je onesnažena voda izlila v Ljubljanico in Tojnico. “Nevarne snovi so prišle v Ljubljanico in jo onesnažile. Kopanje letos žal ne bo mogoče,” so na občini odgovorili neimenovanemu občanu, o čemer je v sredo poročal že dnevnik. Na Novi24TV smo sicer Mestno občino Ljubljana prosili za dodatna pojasnila o tem, kakšne podatke o onesnaženosti reke imajo, pa nam do objave tega zapisa njihova predstavnica za odnose z javnostjo, Sania Huskić, še ni odgovorila. Če so z onesnaženostjo Ljubljanice zaradi požara v Kemisu seznanjeni in kako to komentirajo, smo pobarali tudi Agencijo RS za okolje (ARSO), a nam prav tako še niso odgovorili.

Naj spomnimo. Prav ARSO je leta 2013 izdal okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje Kemisu, za katerega so na Vrhniki zaprosili že 14. 10. 2011. Vlogo je ARSO pregledal že v decembru leta 2011, a so je nato večkrat dopolnili, in sicer 16. 1. 2012, 22. 10. 2012, ko je Kemis to razširil in priložil čistopis vloge, 7. 11. 2012, 15. 1. 2013, 5. 3. 2013, 4. 4. 2013 in 16. 5. 2013. Kemis je 5. 11. 2012 vložil vlogo za pridobitev okoljevarstvenega  soglasja. Zato je ARSO  s sklepom z dne 7. 12. 2012 združil vlogo za izdajo dovoljenja in soglasja. Celotna vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in soglasja je bila v enomesečni javni razgrnitvi, in sicer od 23. aprila 2013  do 22. maja 2013.

Kemis bi se lahko sam uvrstil med okolju nevarne obrate, trdijo na ARSO, a nekomu to ni bilo v interesu
Nove informacije, da je zastrupljena tudi Ljubljanica, samo dokazujejo, da so v Kemisu skladiščili velike količine nedovoljenih odpadkov, čeprav to direktor Emil Nanut zanika, vendar pa tudi zdravnici Metodi Dodič Fikfak, ki zdravi gasilce, nikoli ni predstavil točnih podatkov, kaj točno je usodne majske noči gorelo v njegovem kemičnem obratu. Celo Jorg Hodalič, ki je Kemisu za ARSO pripravil poročilo o ustreznosti za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, je v intervjuju za Novo24TV izjavil, da do tragedije ne bi prišlo, če bi v Kemisu delali v skladu s predpisi.

Foto: ARSO. Agencija RS za okolje.

Zdaj del javnosti agenciji očita, da leta 2015 Kemisa ni uvrstil med objekte s stopnjo tveganja za nesrečo, saj je dovoljenje izdal na podlagi Hodaličevega poročila, zapisanega pa nihče ni preveril, kaj šele zahteval kakšnega popravka. Iz obrazložitve okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2013 izhaja, da je Kemis v vlogi v letu 2011 navedel, da je maksimalna količina nevarnih snovi, ki jih lahko skladišči glede na razvrstitev med t. i. SEVESO nevarne snovi: okolju nevarno (R50, R50/53)  1 t, okolju nevarno (R51/53) 70 t, strupeno 10 t in lahko vnetljivo 300 t. “Kemis  v vlogi za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja iz leta 2015 ni navedel, da se te količine spreminjajo, zato ARSO o tem ni odločal. Iz tega izhaja, da bi na lokaciji lahko bile le količine, ki so pod pragom za SEVESO obrat,” se odgovornosti otepajo na ARSU.

Z drugimi besedami, na ARSO trdijo, da mora upravljavec, na podlagi analize odpadka, sam določiti, kakšne nevarne lastnosti ima odpadek skladno s zakonodajo o kemikalijah in te lastnosti primerjati z lastnostmi nevarnih snovi iz SEVESO uredbe. “ARSO ne more na podlagi seznama odpadkov, ki jih KEMIS lahko obdeluje, ugotoviti, katere SEVESO nevarne lastnosti imajo odpadki po zakonodaji o kemikalijah, to lahko naredi le Kemis, ki mora naročiti analizo svojih odpadkov pri akreditiranem laboratoriju,” so nam še pojasnili v agenciji. Ker niti inšpekcijske službe ne opravljajo svojega dela, so ti odgovori pravzaprav naravnost zastrašujoči – samo Emil Nanut ve, kaj je skladiščil Kemis in kaj je gorelo, a glede na odgovore, ki jih je ponudil javnosti, lahko sklepamo, da niti po naključju ne namerava priznati nezakonitega početja.

Države ne zanima, koliko neprespanih noči je za preplašenimi Vrhničani
Kako se Kemis izogiba vsakršnz odgovornosti, dokazujemo tudi z objavo primera prebivalca Vrhnike, ki je v Kemis poslal odškodninski zahtevek, saj je od kemičnega obrata oddaljen zgolj 1000 metrov. “Čez nas je šel oblak dima, ki je posejal strupe v naša pljuča, kri in po vrtovih. Pristojni žal po navodilih državnih institucij zakrivajo bistvo, dokaze, cenzurirajo dejanske podatke o onesnaženosti, ki jo je povzročil Kemis, katerega lastnik je Gorenje in država Slovenija,” je pisal razočarani bralec. Opozoril je na dejstvo, da bi takoj po požaru morali vzorčiti vzorce zemlje na površini, saj ni bilo padavin, ki so pozneje strupe sprale v globino. “In zanima me, dragi vzorčevalci in podporniki Kemisa, ali vam smem v prihodnjih mesecih brezplačno dostavljati sadje in zelenjavo iz mojega vrta in vas pogumne in nasmejane gledati in se vam posmehovati, kako pri tem umirate na obronke počasi, kronično?”

Direktor Kemisa, Emil Nanut.

Naš bralec se je več tednov trudil vzpostaviti stik in pridobiti verodostojne podatke o tem, kako močno sta onesnaženi zemlja in zelenjava na vrtu, kaj vse so Vrhničani vdihovali tiste tri dni takoj po požaru, a se mu iz pristojnih institucij ni oglasil praktično nihče. Potrdil je naše poročanje, da so vzorce pobirali tako, kot bi se bali hoditi po Vrhniki, torej v nerazumno dolgem časovnem obdobju, saj jih vmes ni bilo na Vrhniko cela dva tedna.

“Nikogar ne briga, koliko neprespanih noči je za Vrhničani, ki so se bali in se še bojijo za svoje zdravje, pa jim nihče ničesar ne pove. Tako ali tako je g. Nanut državni heroj, saj se je čez noč znebil ogromne količine nevarnih snovi, za katere so mu podjetja plačala, da jih odpelje v tujino na uničenje, on si pa še poti ni naredil s tem, temveč je za to poskrbela kar narava sama. A narava se vedno maščuje in si zapomni vse. Tudi tokrat so si bo,” nam je v pismu zapisal ogorčeni bralec.

Direktor Nanut pisal prebivalcem: Požar ni pustil posledic na zdravju ljudi in na okolju!
Slab mesec dni po nesreči so sicer našemu bralcu, ki je želel ostati anonimen, iz Kemisa vendarle odgovorili, “da se vam opravičujemo za neprijetnosti in strah, ki ste ga vi in vaša družina prestali zaradi nesreče, ki je prizadela naše podjetje. Vzrok nesreče preiskujejo pristojni organi, ko bo preiskava zaključena, bo korektno govoriti o tem, kdo je za požar odgovoren. Naše podjetje je izpolnjevalo vse zakonsko predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti, poslovni objekti so bili varnostno in požarno ustrezno varovani. Kljub temu nas je doletel požar, ki nam je povzročil veliko poslovno in moralno škodo. Naša  nesreča pa je žal postala tudi poligon za poizkus uresničitve nekaterih osebnih političnih ambicij in neodgovornega senzacionalističnega poročanja, zaradi katerega  je med našimi sosedi zavladal strah”.

Kemis svojega obrata praktično ni ustavil, delavci so z delom nadaljevali.

Kaj bodo rekle zavarovalnice?
V odgovoru našemu bralcu so sicer v Kemisu zatrdili, da so na osnovi izkušenj ob pomoči pristojnih služb ob požaru ustrezno ukrepali, zaradi česar požar bojda ni povzročil nevarnosti za zdravje in premoženje prebivalcev ter okolja, z izjemo omejenega izliva v potok Tojnica, “ki pa smo ga do danes že delno sanirali, končna sanacija pa bo sledila, ko bodo pripravljene strokovne podlage. Iz uradnih analiz, ki jih opravljajo državne inštitucije, izhaja, da požar ni povzročil kontaminacije zemlje, zraka in rastlin in zato ni mogel vplivati na zdravje ljudi. Zaposleni v Kemisu smo vsak dan na svojem delovnem mestu, ker vemo, da  posledice požara niso nevarne za zdravje in okolje.” Naj spomnimo. Ker je Kemis državno podjetje, je tudi državi v interesu, da požar ne bi imel škodljivih posledic za ljudi, saj potem tudi odškodnin ne bi bilo.

Dogajanje v Ljubljanici pa je samo še en v dolgi vrsti dokazov, da v Kemisu zavajajo javnost, tako kot so jo v primeru zdravja gasilcev, ko so poskušali zanikati, da jih je več poiskalo zdravniško pomoč na Golniku in Centru za zastrupitve. Prav tako niso upoštevali strokovnega mnenja dr. Metode Dodič Fikfak, ki je za Novo24TV povedala, da se bodo dolgoročne posledice kancerogenih snovi pojavile šele čez desetletja. A za odgovornost bo enkrat treba odgovarjati – prvi računi že prihajajo.

L. S.