fbpx

Vili Kovačič in nekdanji novinar Lomovšek sta zoper Maslešo vložila kazensko ovadbo

Foto: STA

Aktivist Vili Kovačič in nekdanji novinar Mitja Lomovšek sta zoper vrhovnega sodnika vložila kazensko ovadbo in obtožni predlog. Očitata mu več kaznivih dejanj – od ponarejanja uradnih listin do protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja ter lažnega izdajanja za uradno osebo. Po njunem prepričanju ni problematičen le pravosodni izpit, opravljen v BiH, za katerega nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji ne velja, pač pa tudi sodnikova diploma – za katero sicer kaže, da jo ima – je pa vseeno zanimivo, da so bile javnosti prikazane tri različice z nekaterimi nenavadnimi podrobnostmi. Kovačič je vrhovnega sodnika omenil tudi v pismu, ki ga je namenil novi predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli.

Vili Kovačič je poslal novi predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli ter poslancem vseh držav članic EU parlamenta vabilo za obisk delegacije EU parlamenta na popravni izpit v Slovenijo, da se končno seznanijo z dejanskim stanjem stvari v Sloveniji. Vsebina pisma ostaja ista kot v prvo, je pa dodan poudarek, da se je v Sloveniji, po Kovačičevih besedah vendarle zgodil čudež oziroma bistven premik. “Zgodilo se je namreč razkritje, da slovenska vrhovna sodna oblast protipravno zaseda svoj položaj – bivši predsednik Vrhovnega sodišča in sedanji vodja kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša je s strani državljanov, ki smo pričeli akcijo razkrivanja, končno razkrit v neverjetni goljufiji, da sodnik Vrhovnega sodišča, ne le da je nezakoniti sodnik, temveč nima poklicnih kvalifikacij niti za obrambo samega sebe – nima namreč postulacijske sposobnosti – kvalificiranega pravno veljavnega potrdila za zastopanje v obrambi samega sebe,” je zapisal Kovačič.

Kovačič pa ni le poslal pisma v Evropski parlament, pač pa je tudi vložil kazensko ovadbo zoper vrhovnega sodnika Maslešo. Kovačič in Mitja Lomovšek sta navedla, da utemeljeno sumita Maslešo storitve več kaznivih dejanj, in sicer naj bi zakrivil ponarejanje uradnih listin, overitev lažne listine, zlorabil naj bi uradni položaj, nevestno delo v službi. Vlagatelja kazenske ovadbe sta naštela še  protizakonito, pristransko in krivično sojenje, lažno izdajanje za uradno osebo in samovoljnost. Prav tako “utemeljeno sumita, da je Masleša storil eno od oblik kaznivega dejanja opustitev dolžnega ravnanja”.

Kovačič in Lomovšek sta se v svoji ovadbi opirala predvsem na več odločitev Vrhovnega sodišča –  to je leta 2020 s sklepom VS RS I Up 116/2020 z dne 19. 11. 2020 odločilo, da pravosodni izpit iz BiH iz leta 1985 ne zadošča za postulacijsko sposobnost pred Vrhovnim sodiščem RS, ker ne izkazuje sposobnosti delovanja na stopnji, ki jo predstavlja VS RS. “Če vloga takšne osebe na VS RS ni dopustna in zato VS RS take vloge zavrže (kot pravi v tem judikatu, redoma počne tako), kako pa je potem dopustno, da o njej odloča – morebiti tudi kak – sodnik, ki ima enako kvalifikacijo,” so se ob tem spraševali na mediju prava.si. V obrazložitvi so zapisali, da je sodišče prve stopnje  s sklepom z dne 3. 6. 2020 zavrglo tožnikovo pritožbo, vloženo zoper sklep istega sodišča z dne 26. 8. 2019 o zavrženju tožnikove tožbe. Pritožbo je zavrglo, ker tožnik kljub pozivu ni predložil potrdila, da ima opravljen pravniški državni izpit v Republiki Sloveniji. Potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu v Socialistični republiki Bosni in Hercegovini z dne 22. 1. 1985 in potrdilo z dne 5. 3. 2020, da je bil vpisan v register odvetnikov v Federaciji BiH, za izkazovanje postulacijske sposobnosti ne zadošča.

Med drugim sta še zapisala, da ZPDI torej ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v kateri od drugih republik nekdanje SFRJ. V določbi 34. člena ZPDI je določeno le, da je z izpitom po določbah tega zakona izenačen pravosodni izpit in z njim izenačeni izpiti po doslej veljavnih predpisih. To pomeni, da so s PDI izenačeni le pravosodni izpiti, opravljeni po določbah predhodnih predpisov, to je predpisov, ki so pred ZPDI urejali navedeno materijo (npr. zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju, ter Zakon o pravosodnem izpitu). Ker je šlo za republiške predpise, pa je s PDI na podlagi 34. člena ZPDI izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ.

Sara Kovač