O razmerah v slovenski policiji, aktualni politiki, (ne)delu Golobove vlade, zapletih med opozicijskima strankama, množičnih protestih upokojencev in trenutnih razmerah v slovenski družbi smo se pogovarjali z nekdanjim notranjim ministrom Alešem Hojsom.
Hojs meni, da je v ozadju menjav na ministrstvu za notranje zadeve želja Goloba, da pride do temeljitejšega “čiščenja” nezaželenih. Povedal je še, kako misli, da se bo razpletla zgodba nesrečnih policistov, ki so se zaradi dobro opravljenega dela znašli pod lupo pravosodja. Spregovoril je tudi o ljubljanskem županu Jankoviću, tamkajšnjem odboru SDS in še več. Vabljeni k branju.
DEMOKRACIJA: Gospod Hojs, pogovor začniva z dejstvom, da je trinajst policistov osumljenih storitve kaznivih dejanj med varovanjem protestov v letih 2020 in 2021. Ali gre pri tem za revanšizem?
Hojs: Verjetno smo že pozabili, s čim je začela svoj mandat ta vlada. S seznami tistih, ki so bili zaposleni v prejšnjem mandatu, in ciljem, da se opravi kar se da temeljita čistka vseh, ki so kakorkoli korektno delali v naši vladi. Tudi njihovih levo usmerjenih uradnikov. V policiji pa je bilo naročilo in po moji oceni tudi dogovor med policijsko ministrico Tatjano Bobnar in predsednikom vlade Robertom Golobom, da pa je tu treba še temeljitejše “čiščenje” in diskreditacija sodelujočih v naši vladi. Spomnite se, da je Bobnarjeva nemudoma vložila nekaj ovadb zoper mene, na prvi seji vlade so razrešili vse direktorje direktoratov, generalnega sekretarja, direktorja policije, potem pa po hitrem postopku še vse druge, kjerkoli je to bilo mogoče. Na policijo pa so se spravili še bolj brutalno. Ko jim v poročilu ni uspelo najti ničesar, kar bi pripeljalo do takojšnih ukrepov zoper policiste, so najprej “zamenjali” ministrico, potem pa se mesece trudili, da so skonstruirali obtožbe zoper posameznike, s katerimi se bo ukvarjalo tožilstvo. Teh trinajst policistov je le simbol tega, kar počne ta vlada, ki je v celoti zgrajena na revanšizmu. Predsednik vlade velikokrat pove, kako naj na desni že prebolimo izide volitev, ob tem pa ni mogoče prezreti, da on nikoli ne bo prebolel dejstva, da ni bil znova imenovan na čelo GEN-I. Hvala bogu, lahko rečemo. Si predstavljate, kakšno ceno elektrike bi šele imeli, če bi se poslovanje pod njegovim vodstvom nadaljevalo?
DEMOKRACIJA: Nedavno je strokovnjak za medije s FDV na nacionalni TV razlagal, da so bili protestniki “miroljubni bralci”, ki so bili kaznovani, ker so brali ustavo …
Hojs: Za tega “strokovnjaka” je znano, da veliko laže. Spomnite se tistih laži, da se na komercialni televiziji informativni prispevki prej preverjajo na Češkem, ali pa laži o naši medijski situaciji, ki jih je trosil v evropskem parlamentu. Tudi to, da so bili protestniki kaznovani, ker so brali ustavo, je bila mrtvo hladna laž. Celo poročilo, ki so ga pripravili, da bi diskreditirali policiste, ugotavlja, da so protestniki nasilno vdrli na ograjeno območje (ob tem dodajo, da bi tam moralo biti več policistov, ki bi ta vdor preprečili!) in kaznovani so bili za to, ne zaradi branja ustave. Je pa pri ljudeh njegovega kova zaskrbljivo, da taki ljudje vzgajajo nove generacije novinarjev. Lahko si predstavljate, kako oblikuje mladega človeka vzgoja, ki je zgrajena na laži.
DEMOKRACIJA: Kaj pričakujete, da se bo dogajalo s kaznovanimi policisti?
Hojs: Kot sem razumel sporočilo direktorja Lindava so podali kazenske ovadbe na tožilstvo. Verjamem, da bo tožilstvo pošteno in skladno z zakoni pretehtalo absurdne obtožbe ter ovadbe zavrglo. Obstaja tudi verjetnost, da bo del teh ovadb zato, da bo izkazalo pripadnost izvršilni veji oblasti, tudi sprocesiralo, a lahko že sedaj napovem, da bomo vse tiste, ki bi v teh procesih bili kakorkoli prizadeti, ko bomo zopet na oblasti, rehabilitirali in ustrezno nagradili.
DEMOKRACIJA: Kdo je Gregor Novak, ki ga omenjate v svojem tvitu v povezavi z Boštjanom Poklukarjem?
Hojs: Gospoda sem videl prvič kot sindikalnega zastopnika na predstavitvenem srečanju s sindikati. Nato kot novoimenovanega generalnega sekretarja ministrstva v spremstvu Bobnarjeve na primopredaji. Takrat se je širokoustil, da bodo ministrica in njena ekipa na ministrstvu vsaj dva mandata. Sem pa bil v času ministrovanja informiran, da je notranji nadzor nad delom policistov zaznal goljufijo pri uporabi službenega stanovanja. Pred roko pravice se je skril med sindikaliste, zato sem bil kar precej presenečen, ko se je njegovo ime začelo pojavljati med imeni, ki bi lahko zamenjali Lindava. Kadrovska izbira te vlade je res prav fascinantna in prav mogoče je, da bi tudi tak kader, kot je Gregor Novak, zasedal najvišja mesta.
DEMOKRACIJA: Povedati je treba, da najin pogovor poteka pred zaslišanjem Boštjana Poklukarja. Ali bi z njim dobili nekakšno vojaško policijo na notranjem ministrstvu?
Hojs: Mislim, da ne. Res prihaja z ministrstva za obrambo, kjer je dolga leta skrbel za protokol, kar je ne nazadnje zaznamovalo tudi tisto leto in pol, ki ga je že preživel na ministrstvu za notranje zadeve, a kakšnih resnih vsebinskih zadev z njim ni pričakovati. Bolj bodo v ospredju podobne zadeve, kot smo jim že bili priča. Na primer pridobivanje dnevnih, sicer tajnih, informacij iz operativno-komunikacijskih centrov policije, obiski zasedanj zborov sindikatov, izvrševanje naročil nadrejenih (Murči in Sončni kralj), protokolarne procesije in podobno. Upam le, da je izboljšal svojo interno komunikacijo do zaposlenih, saj raje ne povem, kakšne izraze je uporabljal za tedanjo direktorico policije, ki jo je sicer formalno predlagal sam, Bobnarjevo.
DEMOKRACIJA: Zakaj je po vašem mnenju morala odstopiti notranja ministrica Bobnarjeva? Verjamete zapisom, ki smo jih lahko brali v javnosti?
Hojs: Sicer ne vem točno, kaj vse so pisali mediji o vzrokih za njen odstop. Po moji oceni je vzrok samo eden. Ni izpolnila pričakovanj odločevalcev ter dovolj dobro in hitro počistila policije, tistih torej, za katere je prej tudi sama trdila, da so ravnali nezakonito. Ko je ugotovila, da ni tako, je imela dovolj profesionalne in človeške etike, da praga, kjer bi bilo treba ravnati v nasprotju s tem, ni prestopila. To ji je treba šteti v čast, a so tisti, ki so o njeni usodi odločili, menili drugače.
DEMOKRACIJA: Je policija ena ali obstajajo v njej klani, če se izrazim figurativno? Na gradbišču povezovalnega kanala C0 na ljubljanski Ježici je namreč že večkrat grobo posredovala policija, pa se samooklicane nevladne organizacije ne oglašajo.
Hojs: Policija je sistem, kjer je najbolj izrazito navzoč vpliv starih struktur, če hočete nekdanje partije in Udbe. Vpliv v njej je najbolj izrazito udejanjala stranka SD, saj je naslednica obeh omenjenih struktur. Tako ste v njej imeli množico “strokovnih” kadrov, ki so se po odhodu s policije (zgodnje beneficirane upokojitve) v trenutku prelevili v zveste kadre stranke SD. Najbolj izrazit primer je npr. aktualni minister Aleksander Jevšek. Zato se ne čudim, da je policija v preteklosti na področju gospodarskega kriminala opravila porazno delo. Sprega med kadri SD v gospodarstvu in policijo, posebej v času divje privatizacije, je bila premočna, da bi lahko delo policije rezultiralo v uspešne preiskave. Naj navedem primer vrhunskega kriminalista, brez katerega ne bi prišlo do sojenja v “ropu stoletja” pri investiciji TEŠ 6. Sam sem ocenil in direktorju policije predlagal, da ga postavi za preiskovalca na NPU, saj bi ta moral biti elitna enota pri odkrivanju kaznivih dejanj. Direktor policije je ta moj predlog upošteval in s to premestitvijo izdatno strokovno okrepil preiskovalni urad. Ena prvih potez na novo nastavljenega direktorja Muženiča, ki se je “izkazal” pri pranju iranskega denarja, je bila ta, da je tega vrhunskega kriminalista zamenjal in poslal v Tacen. Očitno je njegovo uspešno delo v aferi TEŠ 6 bilo nezaželeno in opomin vsem, kaj sledi, če bodo vestno, strokovno in pošteno preiskovali gospodarski kriminal. Tudi do Jankovića imajo strukture znotraj policije poseben strah. Že v nadzorih, ki jih je zahtevala ministrica Vesna Gjerkeš, je bilo ugotovljeno, da so “zadeve Janković” leta in leta ležale po predalih in da je bilo poskrbljeno, da se na primerih ne dela. Zato se ne smemo čuditi uslužnost policije pri asistenci njegovega nasilnega izvajanja projekta na kanalu C0. Notranji nadzor je sicer ugotovil nesorazmerno in nestrokovno uporabo prisilnih sredstev policije pri posredovanju na lokaciji graditve kanala C0, a se v zvezi s tem režimski mediji in civilne iniciative ne oglašajo. Saj gre vendar za njihovega človeka in zato ni meje dopustnega.
DEMOKRACIJA: Je ljubljanski župan Janković uspešen župan?
Hojs: Janković je v svojih letih županovanja dokazal, da ima operativne sposobnosti in je lahko učinkovit, kolikor to ni povezano z demokratičnim odločanjem. Množica projektov, ki je bila v Ljubljani izvedena, je bila po moji oceni bistveno preplačana, nekateri projekti so bili izvedeni, kot kažejo policijske in tožilske preiskave, koruptivno, predvsem pa se mesto ni razvijalo v mesto za vse, ampak samo za nekatere. Tiste, ki so Jankoviću bili pripravljeni peti slavo, četudi gradi kanalizacijo čez vir pitne vode, gradi stolpnice na zelenicah otroških igrišč, oddaja dela samo privilegiranim podjetjem ali pa ljudi že leta slepi z zlorabo narodnoosvobodilnega boja v ideološke namene in ti simbola rdeče zvezde niso pripravljeni zamenjati za boljši življenjski standard, učinkovit mestni promet, cenejšo komunalno oskrbo in ogrevanje ter dostop do osebnega zdravnika. O nepotizmu, korupciji, zlorabah in drugih nečednostih znotraj njegovega kroga pa je bilo že toliko napisanega, da ni potrebe, da bi to ponavljal.
DEMOKRACIJA: Kakšna je vaša vizija dela, če boste prevzeli ljubljanski mestni odbor SDS?
Hojs: Glede vodenja mestnega odbora naj povem, da bo volilna konferenca potekala konec februarja. Če bom dobil zaupanje članov, se bom dela lotil resno. Tako kot vsakega, ki sem ga do sedaj opravljal. Največjo težavo naše stranke v mestnem okolju vidim v nezainteresiranosti mladih, da sodelujejo. Moja glavna prioriteta bo vključitev čim večjega števila teh, pa tudi manj mladih, pri izboljšanju mesta za vse. Da je župan lahko nekdo, ki ga voli dobra polovica tretjine volilnih upravičencev, kaže na dejstvo, da je velika večina meščanov z likom in delom župana nezadovoljna ali je do njega indiferentna. Predvsem pričakujem, da bo svetniška skupina mnogo aktivnejša, prodornejša in z več idejami, kaj je treba v mestu postoriti. Na zadnjih lokalnih volitvah je bilo videti, da so ljudje nagradili tudi tiste, ki jih do sedaj v mestni politiki ni bilo, a so s svežimi idejami in tudi z dovolj veliko aktivnostjo in ostrino prinesli v mesto nov veter. Sicer ima župan v koaliciji s stranko skakačev (tako se je poimenoval predsednik vlade, ko je Jankovića imenoval za kraljico) še vedno zagotovljeno večino, a tokrat ni več sam. Tudi opozicija je bolj razdrobljena, a kot kažejo prve seje mestnega sveta, znajo za dobre mestne projekte stopiti skupaj. Seveda se z dosedanjimi stališči naše stranke na mestni ravni ne poistovetim v celoti (npr. imam drugačno mnenje glede parkirne hiše pod tržnico), a verjamem, da bomo s svetniki in z drugimi, ki so pripravljeni za delo, verodostojno pripomogli h kakovostnejšemu življenju v mestu.
DEMOKRACIJA: Poglejte, tuji mediji so čedalje glasnejši glede mahinacij Golobovega GEN-I po balkanskih državah. Je tudi zato pomembno, kdo vodi notranje ministrstvo?
Hojs: Seveda je. Tako kot je bilo v preteklosti dokazano, da so zadeve Janković ležale v policijskih predalih, se prav tako lahko zgodi s preiskavami, ki jih omenjate. A o tem ne bo odločal Poklukar, on bo le izvrševalec. Odločala bosta Robert Golob in Damir Črnčec. A tudi ta dva, če je zadeva resna in ima podlago v tem, kar lahko beremo, vsega ne bosta mogla zadržati. Morda za nekaj časa, za vedno ne.
DEMOKRACIJA: Verjetno bi podpisi poslancev NSi k ustanovitvi parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (KNJF) pomembno vplivali na preiskavo o financiranju volilne kampanje Roberta Goloba?
Hojs: Nova Slovenija vodi komisijo za nadzor javnih financ in do sedaj ni pokazala kdo ve kakšne želje po resnem delu. Pa tudi sicer bi za tako preiskavo bila potrebna posebna parlamentarna komisija, zato je v tej zvezi še toliko bolj nerazumljivo ravnanje Nove Slovenije in njenih poslancev, ki ne želijo podpisati zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave teh poslov. Samo spomnite se, kako izjemno delo je v taki preiskavi opravil Anže Logar s pomočniki (npr. Rado Pezdir) pri preiskovanju pranja iranskega denarja. Ko odpovejo tožilstvo, policija, sodišče, je taka komisija edino orodje, da se zadeva preiskuje.
DEMOKRACIJA: Kako ste sicer zadovoljni z delom Golobove vlade? Imate tudi vi občutek, da v državi vlada kaos?
Hojs: Težko rečem, da vlada kaos. Zadeve tečejo po inerciji, se pa, ker ni pravega vodenja in ljudi, ki bi resno delali, premikajo na slabše. Samo poglejte zdravstvo. Mislim, da zdravstveni minister skoraj tedensko pripoveduje, kaj imajo v načrtih in kaj bodo spremenili, edina konkretna zadeva, ki pa so jo dejansko naredili, pa je bila ukinitev zakona, ki omejuje cene zdravil, in urada, ki bi preprečeval monopolne ekstra zaslužke dobaviteljev. Ali pa ministrstvo za gospodarstvo, za katerega skoraj ne vemo, kaj počne, razen da imamo po novem sekretarja, pristojnega za šport. Edina res učinkovita aktivnost, ki jo lahko spremljamo, so kadrovske menjave in zaposlovanje njim lojalnih kadrov.
DEMOKRACIJA: Ali so protesti upokojencev upravičeni? Bodo uslišani?
Hojs: Sam imam pri upokojencih precej čuden občutek. Bili smo edina stranka, ki smo pred volitvami obljubili in to bi tudi uresničili, da bi po vzoru Avstrije uvedli 13. in 14. pokojnino. Pa jih je kar dobršen del vseeno rajši volil skakača, ki je obljubljal nove davke, prerazporeditev premoženja in ples. Seveda pa je treba njihovo sedanje razočaranje razumeti in globoko podpiram proteste. Predvsem pa podpiram spoznanje, da različna društva, kot je npr. ZDUS s predsednikom Sušnikom na čelu, niso tista, ki bi zagovarjala in se borila za njihove pravice in boljše pokojnine. Privilegirani upokojenci, kar očitno Sušnik je, saj sicer ne vem, od kod mu, kot je dejal sam, 4.000 evrov pokojnine, nikoli ne bodo resni zagovorniki ustreznega povišanja pokojnin najšibkejšim. Treba je podpreti iniciativo, ki se je zbrala okoli Ruparja, saj ta s svojim pristopom, z izjavami in drugimi aktivnostmi kaže, da želi upokojencem resno pomagati. Ne verjamem, da bodo pri tej vladi uslišani, bodo pa z njihove strani gotovo deležni množice obljub.
DEMOKRACIJA: Kaj pa sodniki in tožilci? Tudi njim je premier obljubil povišico, pa je obljubo snedel.
Hojs: Še nikoli nismo imeli predsednika vlade, ki bi toliko in tako zlahka obljubljal. Ko se bo poslovil, pa bomo lahko ugotovili, da še nikoli nismo imeli predsednika vlade, ki toliko obljub ne bi izpolnil.
DEMOKRACIJA: Kulturne “podvige” lahko strnemo v aplavzu ministrice Vrečkove nedavnemu nastopu Svetlane Makarovič, ministrice, ki je ukinila Muzej slovenske osamosvojitve. Se boste pridružili akcijskemu načrtu, ki ga je v zvezi z ukinitvijo muzeja napovedal predsednik VSO?
Hojs: Seveda bom. Ne nazadnje sem združenje VSO vodil pet let in prav v času mojega mandata smo kupili prostore ter odprli muzejsko zbirko osamosvojitve. Kot društvo z omejenim proračunom, kaj več tako ali tako ni bilo mogoče storiti, pa bi Muzej slovenske osamosvojitve moral biti nacionalni projekt in ne naloga društev ali posameznikov. Ukinitev muzeja je tipičen ideološki projekt mladih revolucionarjev, zbranih v stranki Levica, za katere je svobodna in demokratična država pravo nasprotje njihove ideologije. Zato je tudi na simbolni ravni obeleževanje časa, ko smo si jo priborili, nesprejemljivo. Čudim se le, da ob tem večinski del koalicije, Gibanje Svoboda in SD, to početje nemo opazuje. Pa tudi večji vpliv brigadirja Toneta Krkoviča na predsednika vlade bi pričakoval. Če je lahko nastopal na performansih, kjer je promoviral lik in delo predsednika uprave GEN-I, bi se lahko pri njem oglasil in kaj dosegel tudi v primeru ukinjanja muzeja osamosvojitve.
DEMOKRACIJA: Česa že vas obtožuje Inštitut 8. marec?
Hojs: Ne vem. Nisem še videl tožbe. Iz tistega, kar so javno govorili, pa menim, da so napačno dojemali stvarnost in zapisana dejstva. Ko so jih nekateri označevali za krivce požarov na Krasu, sem jih vzel v bran in jasno zapisal, da to ne drži. Sem pa zapisal tudi to, da so bili glavni aktivisti in promotorji zavrnitve zakona o vodah, kjer so razglašali, da če zakona ne zavrne(jo)mo, bomo ostali brez pitne vode. Zakon je bil zavrnjen. Ali so poleti vodo na Primorskem in Krasu imeli, pa vsi dobro vemo. Celo s cisternami jo je bilo treba voziti na prizadeta območja, da je je bilo za najnujnejše potrebe. Manipulacija, ki so jo izvajali v kampanji, je bila dejstvo in od vsega, kar so takrat počeli, ni mogoče ubežati.
Biografija
Aleš Hojs je leta 1988 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani gradbeni inženir. Po diplomi je bil najprej zaposlen kot nadzorni inženir na Republiški upravi za ceste, leta 1990 se je zaposlil kot odgovorni projektant pri podjetju GIVO, v obdobju 1992–2006 pa je bil sprva vodja vzdrževanja, nato pa direktor sektorjev v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani.
Svojo poklicno pot je v letih 2006–2010 nadaljeval kot član uprave DARS, d. d., kjer je bil vodja upravljanja, vzdrževanja in cestnine za področje slovenskih avtocest in je uspešno izpeljal projekt uvedbe vinjet. V tem času je tudi vodil nacionalni odbor svetovnega cestnega združenja PIARC in bil član upravnega odbora združenja evropskih avtocestnih koncesionarjev ASECAP. V letih 2010–2012 je bil prokurist in tehnični direktor Kranjske investicijske družbe. V času druge Janševe vlade (2012–2013) je bil minister za obrambo. V tej vlogi je med drugim uspešno razdrl pogodbo s podjetjem Patria, padlim žrtvam osamosvojitvene vojne izkazal primerno čast s poimenovanjem vojašnic in uspel s predlogom predsedniku republike, da vsaj ob praznikih pred predsedniško palačo stoji častna četa Slovenske vojske.
Po koncu ministrovanja je nadaljeval strokovno poklicno pot na predstavništvu družbe DRI, upravljanje investic
Evropo v Beogradu. Tam je po naročilu Svetovne banke in drugih kreditodajalcev vodil nadzor graditve avtocest. V tej družbi je vodil področje cest, avtocest in razvojnih projektov ter bil odgovoren za nadzor nad izvajanjem večmilijonskih infrastrukturnih projektov.
Je ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije, bil je član upravnega odbora združenja za svetovalni inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in član nacionalne liste presojevalcev, ki so usposobljeni za reševanje sporov po merilih FIDIC. Pet let je vodil Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
Politično pot je začel v času slovenske pomladi leta 1989 kot član Slovenskih krščanskih demokratov, kasneje bil član Nove Slovenije, danes pa je podpredsednik SDS. V vladi Janeza Janše (2020–2022) je bil minister za notranje zadeve, nato se je vrnil na staro delovno mesto, kjer opravlja dela gradbenega inženirja.
Petra Janša
Intervju je bil prvotno objavljen v Demokraciji