“Gospe in gospodje, državljanke in državljani: vdirajo vam v vaš Facebook-profil, gledajo vašo pošto, vse to se dela nelegalno, nepooblaščeno in z vednostjo policije,” je bil glede delovanja policije kritičen poslanec Branko Grims na današnji seji komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je ponovno obravnavala vprašanje dostopa do podzakonskih aktov policije. Seja je bila tokrat odprta za javnost, zato je tudi javnost lahko spremljala dogajanje v Državnem zboru Republike Slovenije.
Spomnimo: policija parlamentarni preiskovalni komisiji noče izročiti dokumentacije, ki je bila podlaga za nagrajevanje Dejana Orniga, ki je po navodilih policije, vendar nezakonito, vdiral v elektronsko pošto in Facebook-profile državljanov. Komisija je sprejela sklep, s katerim ponovno zahteva posredovanje podzakonskih aktov s strani ministrstva za notranje zadeve, to je do prihodnjega ponedeljka, 21. novembra 2016.
Slovenija postaja policijska država
Branko Grims, predsednik komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, je o primeru Ornig dejal: “Vdrl je v preko 300 računov. On trdi, da je delal po navodilih policije, policija pa to zanika in pravi, da sta bila kriva samo dva sodelavca, vendar – kar je bistveno – policija je temu človeku za njegovo delo plačevala, plačani so bili honorarji. In zato se odpira vprašanje, kdo v policiji je vse to vedel, kdo je to odobril in kdo je vodil. Kajti če to postane princip dela, Slovenija ni več demokratična, ampak policijska država. Zato je to predmet dela naše komisije. In treba je povedati javnosti, da je komisija edino telo, edini del parlamenta, kjer ima javnost možnost vpogleda v vsa ta dogajanja in zato kakršnokoli omejevanje pristojnosti dela komisije pomeni, da tisti, ki to počne, nima čiste vesti. Če se komisiji odreče vpogled v del pravnega reda, ki ureja področje, za katero je komisija ustanovljena, potem je to seveda konec njenega dela. Na to pa članice in člani pod nobenim pogojem nismo pripravljeni pristati. Nismo zahtevali nobenega magnetograma, tajnih prisluhov ali podatkov o nekih agentih ali kaj podobnega, kar bi dejansko lahko bil problem. Zahtevali smo zgolj dva dokumenta, ki urejata en del pravnega reda znotraj policije.”
Janez Janša jih je podučil, da so ti dokumenti lahko interne narave, kar trdijo na policiji, vendar ne morejo biti interne narave za to komisijo, ki ima za svojo nadzorno delo nad temi službami in prikritimi metodami in sredstvi zakonsko in ustavno podlago.
Cerarjeva vlada vzpostavlja vzporedni pravni red
Janez Janša v razpravi na današnji seji predstavnikom slovenske policije: “No, vi pravite, da obstaja nek pravilnik, ki to ureja. Ja, pokažite nam ta pravilnik, pa bomo videli, ali govorite vi resnico ali pa tisti, ki pravijo drugače. V čem je tukaj problem? Predpisi morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Noben podzakonski akt na ravni ministrstva in noben podzakonski akt, ki ga podpiše minister, ne more biti interni akt, ker on lahko izdaja samo akte splošne narave. Noben akt z vsebino, ki posega izven nekega organa, kar se tiče pristojnosti in odgovornosti, še posebej poseganja v človekove pravice, ne more biti interni akt. To izhaja iz odločb ustavnega sodišča,” je povedal prvak opozicije in dodal: “Akte, ki niso bili uradno objavljeni, se je že razglasilo za neobstoječe, za nične, vse ukrepe, izvedene na podlagi teh aktov, pa nezakonite in protiustavne. Bojim se, da ta akt skrivate, ker bi se izkazalo, da je to akt splošne narave, ki ne bi smel veljati, ker ni bil javno objavljen, in drugič, da so v tem aktu predpisani ukrepi, ki nimajo ustavne in zakonske podlage. Vpogled v dokumentacijo se lahko zavrne samo v primeru, če bi bila razkrita identiteta tajnih sodelavcev ali delavcev. Torej niste imeli pristojnosti, da zavrnete ta vpogled.” Hkrati je Janez Janša še pristavil, da v Sloveniji ne moremo imeti nekega paralelnega pravnega sistema, če želimo imeti obraz pred mednarodno skupnostjo.
V policiji res samo proračunski denar?
Tak odpor in skrivanje teh dokumentov imata očitno drugačne razloge. Če bi bili dokumenti res v duhu slovenske zakonodaje in ustave, potem ne bi bilo prav nobenega razloga, da jih policija tako krčevito skriva.
Policija sicer trdi, da svoje vire plačuje iz proračunskih sredstev, po naših informacijah pa se ta fond polni tudi iz drugih virov, ki temeljijo ravno na podlagi teh preiskovalnih in prikritih ukrepov. To pa je seveda zgodba, ki ima lahko tudi velike mednarodne razsežnosti.
Ali se afera Sova s črnimi fondi v drugi obliki ponavlja tudi v slovenski policiji?
D. M.