fbpx

Ali za slovenska sodišča še vedno velja revolucionarno pravo – odloki Avnoja?

Tito med 2. zasedanjem Avnoja v Jajcu (Foto: Twitter)

Avgust Praprotnik je bil eden najbogatejših Slovencev, ki ga je leta 1942 likvidiral VOS. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je pred leti končno rehabilitiralo, ugodili so zahtevi njegove vnukinje po obnovi kazenskega postopka. Reporter je poročal, da je bila z ugoditvijo zahteve razveljavljena krivična odločba okrajnega sodišča v Ljubljani iz leta 1945. Z njo je bilo namreč odvzeto premoženje že tri leta pokojnemu Praprotniku. Je pa Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo predlog  za vrnitev zaplenjenega premoženja – za nameček pa so ob tem še pojasnili, da v primerih, ko je bilo premoženje zaplenjeno na podlagi 1. in 2. točke odloka AVNOJ, ni mogoče zahtevati vrnitve zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS. Mar to pomeni, da za slovenska sodišča odloki Avnoja še vedno veljajo?

Se lahko po 23 letih nenormalnega upiranje državnih organov povračilu nacionaliziranega premoženja zakonitim dedičem pustimo presenetiti in lahko pričakujemo pravično vračilo po drugi svetovni vojni zaplenjenega premoženja,” se je pred leti spraševal pravnuk Avgusta Praprotnika, Rok Kleindienst. Reporter je takrat poročal, da je v pojasnilu sklepa senata okrožnega sodišča v Ljubljani zapisano, da je vložena zahteva utemeljena. Pri tem so se člani senata sklicevali na odločbo Ustavnega sodišča RS, izdano 12. marca 1998. Iz nje izhaja, da je bil 28. člen zakona o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) zaradi določanja, da se lahko kar z odločitvijo upravnega organa, ne pa v okviru kazenskega postopka, s katerim bi bila zagotovljena vsaj temeljna jamstva poštenega sojenja, razglasi posamezne osebe za vojne zločince oziroma narodne sovražnike, v nasprotju s temeljnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi. Kot je še ugotovil senat, iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da imajo osebe, ki so bile na ta način po krivem obsojene, pravico do moralne rehabilitacije, ki jo lahko dosežejo v postopku obnove po 416. členu Zakona o kazenskem postopku, prav tako pa imajo tudi pravico, da se njim oziroma njihovim pravnim naslednikom povrne zaplenjeno premoženje.

Praprotnikovi dediči so bili prepričani, da bi morala biti po doseženi Praprotnikovi rehabilitaciji drugačna tudi odločitev upravnega sodišča o 5613 delnicah Kranjske industrijske družbe, d. d. Dediči so predlagali obnovo postopka pred Upravnim sodiščem RS. A očitno se je nato leta 2020 nekje zalomilo. “Sklep okrajnega sodišča v Ljubljani iz leta 2020. Gre za zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi komunističnega ropa premoženja tovarnarja Praprotnika. Slednjega je leta 1942 likvidiral VOS. Sodišče se sklicuje na odlok AVNOJA (!), ki je “legaliziral” vse komunistične kraje,” je na Twitterju ogorčeno zapisal poslanec Dejan Kaloh, Davorin Kopše pa je vprašal, ali to pomeni, da za slovenska sodišča odloki Avnoja še vedno veljajo, medtem ko odloke vlade na upravnem in ustavnem sodišču serijsko razveljavljajo ali omejujejo.

Image

V sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani torej lahko preberemo, da so predlog predlagateljice za vrnitev zaplenjenega premoženja pokojnemu Avgustu Praprotniku – 5290 delnic Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in Javorniku, v obliki odškodnine, zavrnili. Preberemo lahko tudi, da sodišče pri tem še dodatno pojasnjuje, da v primerih, ko je bilo premoženje zaplenjeno na podlagi 1. in 2. točke odloka AVNOJ, ni mogoče zahtevati vrnitve zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS in je  bil zato izrek kazenske sodbe v tem primeru (v obsegu podržavljenega premoženja po odloku AVNOJ) brezpredmeten. Sodišče sicer ne zanika pravice pravnih naslednikov Avgusta Praprotnika st., da zahtevajo vrnitev premoženja v sklopu podržavljenega kapitalskega deleža, kakor tudi vrnitev podržavljenega premoženja podjetju, iz naslova pravice družbenikov. Je pa način uveljavljanja te pravice, kot je bilo obrazloženo, odvisen od pravne podlage pravnomočne kazenske odločbe. Ker je sodišče ugotovilo, da pokojnemu Avgustu Praprotniku ne pripada odškodnina za zaplenjeno premoženje – 5290 delnic KID po določbah ZIKS (ampak po določbah ZDen, za kar je predviden upravni postopek), je predlog predlagateljev v celoti zavrnilo.

Image

 

Samo nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo ustvariti nesrečo
Alojz Kobe je v opomin prilepil tudi citat, ki ga je izrekel Titov kolega Moša Pijade na prvem zasedanju Avnoja v Bihaću, leta 1942. Pijade je takrat namreč dejal, da morajo ustvariti toliko brezdomcev, da bodo postali večina v državi. Na tak način bi postali gospodarji situacije. “Tisti, ki ne bodo imeli ne hiše, ne zemlje, ne živine, se nam bodo priključili po hitrem postopku, ker jim bomo obljubili velik plen. Težje bo s tistimi, ki imajo kaj v lasti,” je rekel in pojasnil, da tisti, ki kaj imajo, za njih niso vredni nič. “Iz njih moramo narediti brezdomce, proletarce. Samo nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo ustvariti nesrečo,” je še predstavil skrbno premišljen načrt.

Avgust Praprotnik je bil slovenski bankir in podjetnik. Leta 1915 je postal ravnatelj ljubljanske podružnice Jadranske banke, ko pa se je centrala banke zaradi vojne preselila v Ljubljano, je postal njen podravnatelj, 1920 celo glavni ravnatelj. Po odloku vlade kraljevine SHS o nacionalizaciji podjetij, katerih lastniki so bili slovenski Nemci, je leta 1918 Jadranska banka prevzela številna podjetja, zlasti strojne tovarne in livarne. Praprotnik je bil od srede dvajsetih let med vodilnimi predstavniki industrijskega podjetništva na Slovenskem, član in predsednik različnih upravnih odborov, vodja pomembnih gospodarskih ustanov, združenj in zvez. Med drugim pa je bil tudi ustanovitelj Slovenskega gledališkega konzorcija ter eden od pomembnih finančnih sponzorjev Slovenske ljudske stranke (SLS), preberemo na Wikipediji, kjer je tudi zabeleženo, da je ob okupaciji 1941 postal zaupnik visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino (del italijanskega fašističnega okupacijskega režima od leta 1941 do kapitulacije Italije leta 1943). Leta 1942 so ga v bifeju v Tavčarjevi ulici sredi Ljubljane usmrtili člani partizanske Varnostno-obveščevalne službe (VOS).

Gre v resnici le za vprašanje postopka?
Torej, ali to pomeni, da za slovenska sodišča odloki Avnoja še vedno veljajo? Eno izmed mnenj pravi tako: “To pomeni točno to, kar je napisano. Da je treba, v primerih odvzema premoženja po navedenih točkah avnojskih sklepov, voditi postopek po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen), ne pa po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS).” Nekdo drug je še pojasnil, da gre za vprašanje postopka, v katerem je bila sprožena zahteva za vrnitev premoženja. “Sodišče izrecno pravi, da se zahtevki po ZDen uveljavljajo v upravnem postopku, ne pa z zahtevkom na podlagi ZIKS. Postopke določa veljavna slovenska zakonodaja,” je zapisal in dodal “ignorantia iuris nocet” – kar pomeni, da nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati. Kako se je zgodba končala, do trenutka objave tega članka še nismo izvedeli. A sklepi Avnoja gor ali dol, vsako zaplembo premoženja bi sodišča morala obravnavati kot zločinsko dejanje in če se že krivcev več ne da kaznovati, bi morale biti vsaj krivice nekako poravnane.

Sara Bertoncelj