Do konca avgusta letos je za azil po podatkih notranjega ministrstva zaprosilo 2.577 migrantov, kar je 479 več kot lani v istem času, ko je bilo prošenj 2.098. Azil pa je država do konca avgusta letos priznala le 49 prosilcem. Od skupnega števila v tem času rešenih primerov je to vsega dva odstotka.
Nizek delež kaže, da se je sistem vladi povsem iztiril in služi skoraj izključno možnosti Alžircev, Maročanov in Pakistancev, da se pretihotapijo na Zahod, kar spodbuja, da jih preko Balkana prihaja vse več in več.
Koliko pravic migrantom?
Da je hudo, kaže tudi, ker je državni sekretar notranjega ministrstva Sandi Čurin prejšnji teden poslancem v odboru za notranjo politiko povedal, da preučujejo možnost, da bi parlament zaprosili za uveljavitev člena zakona o tujcih, ki omogoča takojšnje vračanje praktično vseh migrantov. Ob tem členu sta se v prejšnjem mandatu ostro sprla takratni premier Miro Cerar in šef DZ Milan Brglez, ki mu je nasprotoval. Ali bi bilo hitro vračanje večine migrantov v skladu z ustavo, na zahtevo prejšnje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer še presoja ustavno sodišče, ki pa je povsem soglasno zavrnilo, da bi zadržalo izvajanje to dopolnitev zakona, ki državi omogoča zaprtje meje, če bi se ponovil migrantski val.
Kljub močni propagandi v levičarskih medijih, da mora sodišče takoj onemogočiti možnost “kratenja pravic migrantov”, da čez državo bežijo na Zahod, je obveljala ocena pravnikov v državnem zboru, kakor so pri varuhinji predlog utemeljili: “To je zelo šlampasto pripravljeno. Sploh niso navedli razlogov. Zaradi tega jih je ustavno sodišče v preteklosti že zavrnilo.”
Azilne pravice za tihotapljenje
Migrante, ki jih po črnem prečkanju meje ulovijo policisti, prošnja za azil zdaj reši pred takojšnjo vrnitvijo na Hrvaško. Kot prosilci za azil se lahko svobodno gibajo. Tako gre to: vlada jim plača prevoz od meje do Ljubljane in jim tam omogoči nekaj počitka, da si naberejo nekaj moči, da potem izginejo. Po ocenah policije to pomeni, da odpotujejo na Zahod. Kar je bil ves čas njihov cilj. Notranje ministrstvo potem sčasoma ustavi postopek odločanja o azilu. Kako malo je med migranti tistih, ki dobijo azil, in koliko je ustavitev postopkov zaradi zlorab sistema, kaže grafika, narejena po podatkih MNZ:
Migranti, ki se jim uspe izogniti odkritju po prečkanju meje iz Hrvaške in tisti, ki množično uporabljajo luknjičave azilne postopke za tihotapljenje na Zahod, so pomemben razlog za skupne policijske patrulje na slovensko-italijanski meji in za nadzor, ki so ga že pred časom proti nam uvedli iz Avstrije in pri njem vztrajajo, kar med drugim občasno povzroča dolge vrste na mejnih prehodih. Število prosilcev za azil se je v letošnjem letu povečalo skoraj vsak mesec, to kaže grafika:
Za azil je prosilo daleč največ državljanov Alžirije. Po številu izstopajo še državljani Maroka, Pakistana in Afganistana. Po spolni strukturi prosilcev pa bi lahko sklepali, da v vseh teh državah razmere ogrožajo le moške, prosilk za zaščito je namreč izjemno malo. Izjema je letos Kuba, od koder so ženske celo v večini, je pa od tam do konca avgusta prišlo le 20 prosilcev za zaščito, kar ni veliko število. Pregled držav, od koder je v Slovenijo letos prišlo vsaj 20 prosilcev za zaščito, iz katerega je razvidna tudi spolna struktura prosilcev, je takšen:
V celoti gledano je bilo med prosilci za azil letos do konca avgusta 94 odstotkov moških in šest odstotkov žensk. Ta struktura je takšna:
Se pa število zahtev za azil ne povečuje tako dramatično, kot se v letošnjem letu povečuje število ujetih migrantov po prečkanju meje, ki skoraj vsak mesec dramatično prebije številke iz leta prej. Delež prosilcev za azil med vsemi ujetimi se znižuje. Podatki o ujetih migrantih in prošnjah za azil v letošnjem letu so takšni:
Peter Jančič, Spletni časopis