fbpx

Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije

Poslanci SDS Suzana Lep Šimenko, Tomaž Lisec, mag. Marko Pogačnik in Franc Breznik so na današnji novinarski konferenci predstavili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora RS, na kateri so govorili o konkretnih predlogih za odpravo administrativnih ovir in za zmanjšanje birokratizacije, ki v Sloveniji dušijo državljane, gospodarstvenike in kmetovalce.

Poslanka Suzana Lep Šimenko je uvodoma dejala, da smo v Sloveniji v mesecu aprilu 2017 dosegli magično številko 20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13. aprila kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov. “To je število, ki je za državo, kot je Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev, zastrašujoče. Vsak novi predpis prinese novo dodatno oviro in še več birokracije,” je povedala poslanka. Ob tem je dodala, da se v poslanski skupini SDS vsak dan srečujejo z državljani, s predstavniki gospodarstva, kmetijstva in vsi ti so si glede področja administrativnih ovir enotni: imamo preveč birokracije, predolge postopke za pridobivanje dovoljenj in soglasij. “Pogosto slišimo, da imajo državljani postavljene roke, ki jih morajo spoštovati, medtem ko državni organi rokov marsikdaj ne spoštujejo,” je povedala poslanka Suzana Lep Šimenko. Ob tem je dodala, da Slovenija na številnih lestvicah konkurenčnosti pada tudi zato, ker imamo preveč regulative in predpisov ter zaradi predolgih postopkov. “Zaradi vsega tega smo se v poslanski skupini SDS odločili, da skličemo izredno sejo Državnega zbora RS in podamo konkreten predlog debirokratizacije države,” je dejala poslanka in dodala, da so podpise za sklic izredne seje poleg poslancev SDS prispevali še štirje poslanci iz drugih poslanskih skupin. “V preteklih mesecih smo se sestali z vsemi pomembnimi ključnimi združenji gospodarstva, kmetijstva, pozvali smo državljane Republike Slovenije, da izpostavijo ključne ovire in konkretne predloge za odpravo teh ovir in pred nami je nabor teh administrativnih bremen in predlogov ukrepov za odpravo teh ovir,” je povedala poslanka in dodala, da gre za približno 70 do 80 tovrstnih predlogov.

Poslanka je nato izpostavila nekaj dejstev, ki se jih premalo zavedamo: “Najprej moramo nekaj ustvariti, če želimo to deliti, brez tega, da ustvarjamo, se ne moremo iti solidarnosti, sociale, ne more biti ustreznega izobraževanja, kulture. Višja produktivnost v gospodarstvu pomeni tudi višje plače v zasebnem in javnem sektorju, pomeni tudi več solidarnosti in več naložb, kar nam dejansko v danem trenutku manjka,” je dejala poslanka Lep Šimenko. Dodala je, da je javni sektor zelo pomemben, vendar mora delovati na način, da je učinkovit in racionalen servis za državljane Republike Slovenije in za gospodarstvo. “Tega se premalo zavedamo in ravno zato imamo toliko preveč administrativnih ovir in vedno nove davčne obremenitve, pa tudi negospodarno se povečuje stroške javnega sektorja v celoti, imamo pa tudi neustrezno pravno varstvo,” je dejala.

Slovenija je nadpovprečno obdavčena
Po njenih besedah smo v obdobju od nastanka Slovenije do danes dosegli soliden gospodarski napredek, tudi blaginja državljanov se je izboljšala, “toda, ali smo izkoristili potenciale, ki jih imamo kot država? Mislim, da ne”. “Po obdobju 2008, po obdobju krize tega nismo znali dobro izkoristiti. Takratna vlada bi morala izvesti ključne reforme, ki jih ni naredila, posledice se kažejo v tem, da so nas dohitele države Višegrajske skupine, ki so imele bistveno slabši gospodarski položaj, nekatere so nas po posameznih kazalcih celo že prehitele,” je povedala poslanka in navedla nekaj konkretnih primerov, kjer smo v Sloveniji včasih imeli boljše stanje kot je danes. Poslanka je ob tem navedla, da imamo v zadnjem obdobju spodbudne kazalnike in dobre obete, kar se tiče gospodarske rasti, “toda zaostanka za razvitimi državami  nikakor ne zmanjšujemo in to zato, ker gospodarska aktivnost ni podkrepljena z dvigom produktivnosti, število zaposlenih v gospodarstvu še vedno pada, sredstva iz državnega proračuna gredo za tekoče izdatke, plače, obresti, socialne transferje, minimalno pa za investicije, delo je previsoko obdavčeno”. Kar se tiče obdavčitve dela, je poslanka dejala, da tudi raziskave OECD dokazujejo, da je povprečje v državah 36-odstotna obdavčitev, v Sloveniji pa je kar 42,7-odstotna obdavčitev. “Ko pogledamo naš razvojni kader, ki so gonilo razvoja, pa vidimo, da hitro presežejo 50 % obdavčitve, kar je nesprejemljivo,” ocenjuje poslanka.

Marko Pogačnik: “Gospodarstvo v Sloveniji je treba razbremeniti”
Poslanec Marko Pogačnik je izpostavil pet ključnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva. “V SDS smo prepričani,  da lahko višje plače v javnem sektorju ter višje prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno omogoči zgolj gospodarstvo. In zato je treba gospodarstvo v Sloveniji razbremeniti,” je zatrdil. Prvi ukrep je ukinitev davčnih blagajn. “V SDS smo prepričani, da davčne blagajne niso naredile tistega, kar je vlada Mira Cerarja ves čas poudarjala, in sicer, da bodo davčne blagajne prinesle višje prilive v proračun. Gre za nesorazmeren ukrep, ki duši gospodarstvo,” je dejal Pogačnik. Drugi ukrep je pavšalna obdavčitev, s katero bi po besedah Pogačnika razbremenili mikro, mala in srednja podjetja in jih s tem naredili konkurenčnejša. “Predlagamo tudi poenostavitev prostorske zakonodaje, tukaj imamo v mislih umeščanje v prostor, saj so postopki predolgi in prezapleteni,” je poudaril Pogačnik in spomnil na primer stadiona za Bežigradom, kjer je Agencija RS za okolje (ARSO) za svojo odločitev potrebovala več kot 10 let. Četrti ukrep je ustrezna trošarinska politika. “Treba je pripraviti takšno trošarinsko politiko, ki bo konkurenčna, ne pa, da je v Avstriji cena litra nafte ali plina bistveno nižja kot v Sloveniji,” je bil kritičen Pogačnik. Peti ukrep pa je prožna delovna zakonodaja, ki bo omogočala hitrejšo in učinkovito zaposlitev, denimo na področju sezonskih del.

“V SDS s temi predlogi poslušamo obrtnike in gospodarstvo. Slednji so na vlado Mira Cerarja že v letu 2014 nasloviti 100 zahtev, ki so po našem mnenju upravičene in bi jih bilo treba udejanjiti. Vendar pa je vlada izpolnila zgolj 6 odstotkov zahtev,” je še poudaril poslanec Pogačnik.

Tomaž Lisec: “Nemogoče je, da bi kmetje poznali 4 tisoč predpisov, ki se nanašajo na kmetijstvo”
Poslanec Tomaž Lisec je spregovoril o ukrepih s področja kmetijstva, pri čemer je dejal, da imamo od 20 tisoč sprejetih predpisov 42 zakonov in 4.040 podzakonskih aktov, pravilnikov, uredb, ki se nanašajo samo na področje kmetijstva. “Ni bil vstop v EU tisti, ki je botroval dvigu zakonskih aktov, ampak politika mag. Dejana Židana v zadnjih šestih letih, ko je kot minister za kmetijstvo in predsednik odbora za kmetijstvo silovito povečal število uredb in pravilnikov,” je dejal Lisec in dodal, da je nemogoče, da kmetje poznajo vseh teh 4.000 podzakonskih aktov, kaj šele, da bi sledili spremembam, ki se jim dogajajo.

“V zadnjih šestih tednih smo poslanci Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SDS, naši člani Strokovnega sveta in Foruma SDS za kmetijstvo in podeželje imeli skoraj 10 okroglih miz, kjer so ljudje povedali konkretne predloge ter navedli tudi opozorila na konkretne birokratske nesmisle, s katerimi se soočajo in si jih izmišljujejo uradniki na ministrstvu za kmetijstvu, ki namesto, da bi kmetom služili, jih s takšnimi ali drugačnimi odločitvami v obliki pravilnikov in uredb kaznujejo za njihovo resno delo,” je povedal poslanec SDS.

Po njegovih besedah moramo, če želimo, da bo slovensko kmetijstvo postalo bolj privlačno obvezno: zmanjšati in poenotiti evidence na področju kmetijstva, ukiniti davčne blagajne, vrednotnice, prevoznice, spremeniti trošarinsko politiko, ki posebej močno posega na področje kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva. “Imamo komplicirane razpise, pa ne zaradi evropskih uradnikov, ampak slovenski uradniki nastavljajo nove in nove ovire, tako da se dve tretjine kmetov niso sploh zmožne prijaviti na razpise,” je povedal poslanec Lisec in dodal, da imamo tako zakomplicirane razpise in toliko birokratskih nesmislov in ovir, da se slovenski kmetje skorajda ne odločajo več niti za razpise za subvencije.

“Čudnim odločitvam uradnikov sledijo tudi visoke kazni, kar je še ena ključnih zadev, na katero želimo opozoriti. Na področju kmetijstva so prevelike kazni in preveliko  število evidenc. Mi smo na določene problematične zadeve na področju birokratskih nesmislov že opozarjali pri razpravah o katastrskem dohodku, prevoznicah, davčnih blagajnah, bomo pa v teku tega mandata vložili še nekaj zakonskih predlogov, ki bodo sledili tej redči niti predlagane izredne seje Državnega zbora,” je povedal poslanec Lisec. Nenazadnje je dejal še, da če bo v primeru naslednje vlade SDS imela možnost oblikovati politiko na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane “bomo za več kot tretjino zmanjšali število birokratskih ovir, ki imajo svojo funkcijo v podzakonskih uredbah in pravilnikih, prav tako pa bomo zmanjšali kazni, da se bodo kmetje ukvarjali z delom, ne pa z birokratskimi postopki in plačevanjem nesmiselnih kazni.”

Franc Breznik: “Pokazati moramo kažipot iz močvirja finančnih in davčnih bremen s celo vrsto ovir”
Franc Breznik je spregovoril o konkretnih rešitvah, ki so jih predlagali državljani. Kot prvi ukrep je izpostavil informativni izračun dohodnine tudi za dohodke iz naslova dobička iz kapitala, obresti in oddajanja premoženja v najem. Naslednji ukrep je ukinitev vrednotnic, nato ponovno uveljavljanje otroškega dodatka in subvencije cene za vrtec, kjer je treba vsako leto ob poteku pravice vložiti vlogo, kljub temu, da niso nastale nobene spremembe.

Poslanec Breznik je izpostavil še zahtevo za uvedbo obveznega roka za odgovor s strani javnih oziroma uradnih organov na vloge, prijave in prošnje državljanov ter dosledno spoštovanje le tega. Breznik je izpostavil tudi nujno poenostavitev postopkov v gradbeništvu. “S poenostavitvijo postopkov, odpravo nepotrebnih soglasij in administrativnih ovir je treba skrajšati postopke za pridobivanje gradbenih in ostalih dovoljenj za umeščanje objektov v prostor,” je dejal Breznik. Izpostavil je tudi uvedbo elektronskih vinjet, kar uvaja tudi Avstrija, to pomeni poenostavitev, ki je mogoča z današnjo visoko tehnologijo. “Podoben način plačevanja cestnine imajo že nekatere evropske države, na primer Madžarska, kjer imajo e-vinjeto, ki se jo lahko kupi na prodajnih mestih v Sloveniji,” je poudaril Breznik.

Predlog za pavšalno obdavčitev gostinskih ponudnikov
Zmanjšati je treba tudi število potrebnih dovoljenj za organizacijo manjših javnih prireditev, kot so npr. gasilske veselice, kjer se zahteva celo izdelavo elaboratov glede zapor cest. To je treba po besedah poslanca Breznika ukiniti. Po besedah poslanca je treba tudi nujno izboljšati komunikacijo Finančne uprave RS (FURS) z državljani, predvsem podjetniki. “Urediti in poenostaviti je treba priznavanje znotraj EU pridobljene izobrazbe na akreditiranih izobraževalnih inštitucijah po akreditiranih izobraževalnih programih in definirati izobrazbeno raven tistih, ki pri centru ENIC-NARIC izdajajo mnenja o vrednosti pridobljene izobrazbe,” cela vrsta administrativnih ovir glede pridobljene izobrazbe v tujini obstaja. Kot zadnjo je omenil odpravo registracije koles s pomožnim motorjem, ki ne presežejo hitrosti 25 km/uro, kar je lani jeseni uzakonila vlada Mira Cerarja. Potreben je tehnični pregled, zavarovanje in registracija. Gre za nepotrebne obremenitve in stroške. Varnost udeležencev v prometu zaradi teh birokratizmov ni nič večja, uporabnike pa se obremenjuje z nepotrebnimi stroški.

Franc Breznik je predlagal tudi širitev možnosti za pavšalno obdavčitev gostinskih ponudnikov, ki bi bila odvisna od lokacije gostinskega lokala in števila gostov. Takšno pavšalno obdavčitev pozna Avstrija. Izpostavil je tudi možnost računovodstva mikro podjetij znotraj FURS-a in druge ukrepe za odpravo administrativnih ovir v turizmu.

C. Š.