fbpx

Blatenje po neuspeli brezupnici: Tej levi novinarki iz Avstrije se Janša prikazuje kot nočna mora

Novinarka Adelheid Wölfl (Foto: Der Standard)

Potem, ko projekt nezaupnica ni uspel, se je takoj naslednji dan povsem naključno pojavil članek v Politicu, kjer novinarka Lili Bayer trdi, kako naj bi predsednik vlade Janez Janša ustrahoval in preganjal medije, ki mu niso povšeči. To je zatrdila, čeprav je jasno, da slovensko medijsko krajino predstavljajo pretežno protivladni mediji, ki brez milosti udrihajo čez vlado in delajo afere, kjer jih ni. Ker ni navedla nobenega konkretnega vira, je marsikdo upravičeno prišel do spoznanja, da se je očitno sklicevala le na navedbe levičarskih aktivistov. Očitno pa levi opciji, ki je izgubila projekt nezaupnica članek Politica ne zadostuje več, namreč sedaj se je pojavil še članek v švicarskem NZZ am Sonntag, kjer novinarka Adelheid Wölfl trdi, kako Janša v Sloveniji ni popularen in da so njegova protikomunistična stališča tista, ki mu pomagajo, da ostane na oblasti. Gre za novinarko, ki sicer piše tudi za levi časopis Der Standard.

Adelheid Wölfl, ki sicer piše pri avstrijskem liberalno levem Der Standardu za področje Slovenije in balkanskih držav, uvodoma navaja, da je Janezu Janši nedavno uspelo, da je njegova vlada preživela vložitev nezaupnice, ker kritikom preprosto ni uspelo zbrati dovolj glasov. Ob tem je zatrdila, da je bil Janša pred tem dvakrat premier, a da se je v drugo mandat končal ker je bil obtožen korupcije in je moral v zapor. Jasno je, da je s tem ustvarila vtis, da naj bilo poročilo KPK tisto, ki je Janšo spravilo zapor. Tu gre za čisto zavajanje, saj zaporna kazen in afera Patria nista imeli ničesar s KPK. Če novinar že pri osnovnih podatkih piše netočno, lahko pričakujemo le še več ‘mimostrelov’. In tako je tudi bilo.

V nadaljevanju je zapisala, kako Janša naj ne bi bil popularen, a da ima tako kot ameriški predsednik Donald Trump 15-30 odstotkov privrženih volivcev, ki ga častijo kot heroja. “Nekateri izmed njih prihajajo iz družin, ki so bile zatirane v komunistični Jugoslaviji. Tako kot Janša,” je zatrdila. Pri svoji navedbi glede nepriljubljenosti se je sklicevala na listo priljubljenosti politikov, za katero pa vemo, da le ni najbolj primerna za podajanje kakršnih koli sklepov. Na teh lestvicah namreč tradicionalno prednjačijo evropski poslanci in pa evropski komisarji iz Slovenije, o delu katerih pa večina slovenskih državljanov sploh ni seznanjena (Zgovoren je podatek: Ljudmila Novak je denimo nedavno po priljubljenosti premagala priljubljenega predsednika republike Boruta Pahorja). Bolj primerno je tako tukaj uporabiti podatek, katera stranka vodi, če bi bile naslednjo nedeljo volitve oziroma, kdo je tisti, ki se ljudem zdi najbolj primeren za vodenje vlade.

Za to se verjetno novinarka ni odločila, ker vseskozi na anketah prednjači ravno stranka SDS, katere predsednik je Janša. Zadnja raziskava agencije Parsifal je pokazala, da bi Janševa SDS zmagala z veliko prednostjo in sicer 36,8 odstotka glasov. Drugo uvrščeni stranki SD je namreč anketa namenila 12,6 odstotka glasov. Pomembno bi bilo, da bi v obzir vzela tudi podatek, kdo se državljanom zdi najprimernejši za vodenje vlade. Na vprašanje “Kdo od naštetih bi bil po vašem mnenju najprimernejši za predsednika vlade oz. vodenje države?” je največji del (26,4 odstotka) vprašanih odgovoril, da je to predsednik vlade Janez Janša. Na drugem mestu sledi Tanja Fajon z 10,1 odstotka glasov in na tretjem nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec z 7,5 odstotka glasov. Čemu tega podatka ni uporabila je seveda jasno kot beli dan.

Foto: Printscreen

Janšo v nadaljevanju označuje kot osebo, ki je populistična in radikalna. Med drugim mu očita kadrovske menjave. Pri tem seveda pozablja na dejstvo, ne glede na to, katera vlada pride na oblast, pride do kadrovski menjav, saj si vsakdo med najtesnejše sodelavce postavi tiste, ki jim zaupa. Nedvomno je ob tem potrebno omeniti, da je denimo v času prejšnje vlade prišlo do kar 252 kadrovskih menjav, menjave kadrov pa so segale vse od policije, do pravosodja, infrastrukture, direktorjev direktoratov in ostalih javnih zavodov. Tega seveda ni nihče ni problematiziral, ker so bili na oblasti pravi. Ta očitek je tako povsem odveč.

Janševo vlado primerja z nočno moro
“Janša se bori proti komunistom, ki ne obstajajo več. Tudi ponoči, na primer na Twitterju,” poudarja Wölflova in dodaja, da ta na Twitterju najraje širi teorije zarote in retvita desničarske ekstremistične izjave. “Zato ga imenujejo tudi “maršal Twito”.” Ob tem se je na koncu obregnila še ob Nova24TV in Novo hišo, ki po njenih besedah Janši aktivno pomagata pri njegovi kulturni vojni. “Sam poskuša z osebnimi napadi ustrahovati novinarje javnih radiotelevizijskih postaj, ki kritično poročajo o njem.” Res je, da Janša aktivno uporablja Twitter, a to z namenom, da javnosti razkriva neresnice in jih na hiter način seznanja z aktualnim dogajanjem. Razlog za to je mogoče najti v naravi krajine slovenskih medijev, ki so tradicionalno pristranski in pripadajo levi politični opciji. Kakorkoli, ta mantra okrog domnevnega ustrahovanja javnega medija, je že nekoliko zlajnana, še posebej v luči narave njihovega poročanja. To, da človek poda kritiko zaradi nekorektnega poročanja, ne more biti tretirano kar kot napad. Kakorkoli, to, da pa je novinarka med drugim še posebej izpostavila Nova24TV ne preseneča, saj medij za razliko od večine osrednjih medijev izstopa po tem, da ne tuli v isti rog. Razkriva namreč tisto, kar osrednji mediji velikokrat “po naključju” prezrejo.

Da se je pojavil nov članek, ki je namenjen napadanju premierja, ne čudi. S pisanjem člankov se namreč odvrača pozornost od neuspeha, ki so ga bili člani KUL-a skupaj s Karlom Erjavcem deležni ob glasovanju nezaupnice vladi. Očitno nad izidom glasovanja ni navdušena niti avtorica omenjenega članka. To je mogoče sklepati iz opisa, ki ga je namenila Erjavcu, ki ga je konec decembra pisala pri avstrijskem levo usmerjenem Der Standardu. Erjavca je namreč označila za izkušenega nekdanjega zunanjega ministra. Za konec pa je še jasno zapisala: “Upati je, da se bo tako kot leta 2013 Janševa vlada v zgodovino zapisala le kot kratka nočna mora.” 

Nina Žoher