Laži, insinuacije ali samo še en primer sindroma kontrolirane opozicije? Odgovora mogoče nikoli ne dobimo, a z gotovostjo lahko trdimo, da je v svojem prizadevanju, da bi bil bolj papeški od papeža, zašel. Njegove insinuacije glede Zmaga Jelinčiča na srečanju lokalnih odborov SDS v Bovcu so bile namreč postavljene na laž.
Čas kislih kumaric, bi lahko označili pisanje Roka Čakša za spletni portal Domovina in njegove insinuacije, da zaradi prisotnosti predsednika SNS Zmaga Jelinčiča na srečanju lokalnih odborov SDS v Bovcu namerava SDS v koalicijo z Jelinčičem.
“Vendar nekaj je takšnemu ‘padalcu’ ponuditi kozarec in čevapčič, drugo pa ga posaditi za častno predsednikovo mizo, se s posnetki sproščenega objemanja ponašati na spletu, nato pa se delati, da z vsem tem nimate nič. Je opisano in videno res del nujnega vljudnostnega gostoljubja?” se je spraševal Čakš na podlagi fotografije, iz katere je razvidno edino to, da sedi Jelinčič za mizo. Vse preostalo so njegove lastne domneve, ki jih je bilo kaj enostavno zavreči.
Čemu jok?
Namreč, kakor se je izkazalo, Jelinčič ni bil posajen za “častno predsednikovo mizo” skupaj z Janezom Janšo, saj je njegova miza – kot je razvidno tudi iz fotografij – vsako leto na istem mestu.
In zakaj ne biti vljuden?
Jelinčič je bil mogoče res nepovabljen gost, a je na koncu dneva vseeno predsednik stranke, ki jo je podprlo zadostno število volivcev za prestop parlamentarnega praga. Do naslednjih volitev bosta obe stranki v isti zgradbi pomagali oblikovati dnevno politiko.
Jelinčič se je na srečanju lokalnih odborov SDS v Bovcu oglasil spotoma. Tja ni prišel razpravljat o politiki, temveč zaradi žene, ki je skakala s padalom. Mar je res tako čudno, če se ustavi in reče besedo ali dve tudi s kolegi, ki jih ponavadi srečuje samo v parlamentu? Mar Čakš res misli, da ljudje, tudi politiki, ves svoj prosti čas posvečajo izključno politiki? Navsezadnje je šlo za tradicionalno druženje članov stranke, ki poteka že vrsto let.
Pomembno je sodelovanje
Po njegovem mnenju ljudje ne smejo skupaj jesti, se ne skupaj smejati istim šalam, da sploh ne omenjamo predrznosti, da bi se fotografirali skupaj. Namesto povezovanja in prijateljskih odnosov navkljub političnim nasprotovanjem bi rad videl nepotrebno razprtijo.
Čakš je očitno nasedel propagandi režimskih medijev. Edino tako lahko razložimo njegov odnos do sodelovanja, ki je bolj papeški od papeža. Režimski mediji so vložili veliko truda, da bi ustvarili vtis napačnosti v povezovanju z SDS. Posledica tega je pet strank, ki trenutno razmišljajo o koaliciji z Levico. Vprašamo se lahko, na čigavi strani je v resnici Čakš, če se po njegovem prepričanju ne smejo politični nasprotniki niti pozdraviti. Namreč, tak odnos mogoče deluje v medijih, v proporcionalni demokraciji, kakršna je Slovenija, pa je poguben.
A. B.