Slovenski državljan je dobil plačilni nalog in grožnjo s prisilno odstranitvijo zastave z grbom dežele Kranjske, ki jo je postavil v čast svojemu sosedu, ki se je pod isto zastavo boril z Rudolfom Maistrom. Javno nošenje zastav totalitarnih jugoslovanskih, sovjetskih ali nacističnih sistemov pa še vedno ostaja nekaznovano.
Da je Slovenija država, ki se še vedno ne ravna po vseh demokratičnih postulatih, priča zgodba državljana iz enega izmed slovenskih krajev, ki je pred tednom dni v čast svojemu sosedu − Maistrovemu borcu − na hiši razobesil zastavo dežele Kranjske, pod katero se je boril naš najpomembnejši borec za slovensko ozemlje.
Kot je povedal ekskluzivno za Novo24TV, se je na njegovem domu takoj zglasila policija, saj naj bi zastava vznemirjala nekatere sosede. Pri tem je treba poudariti, da zastava ni žaljiva do nikogar, saj predstavlja del naše slovenske zgodovine, kulturno in narodno dediščino tistih časov. Nikakor pa ne gre za domobransko zastavo, kot še vedno velja splošno prevladujoče prepričanje, utemeljeno na ideologiji komunizma.
Evropske države imajo prepovedane totalitarne simbole
Ker postavitelj te zastave ni želel umakniti s svoje hiše, je od policije dobil plačilni nalog, v osmih dneh pa bodo prišli s sodnim nalogom za prisilno odstranitev in zaseg zastave. Slovenski domoljub se pri vsem tem počuti zelo prikrajšanega, saj ga država kaznuje za nekaj povsem nekaznivega in tudi nespornega, medtem ko paradiranje s simboli rdeče zvezde ne moti nikogar. Pod simbolom rdeče zvezde je po svetu umrlo 200 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je pustila za seboj 600 množičnih povojnih morišč, a z njo še vedno nekateri nekaznovano paradirajo po Sloveniji kot narodni heroji.
Poljska je letos sprejela Zakon o dekomunizaciji, ki prepoveduje propagiranje komunističnega ali kateregakoli drugega totalitarnega sistema in se nanaša na vse javne zgradbe, objekte, naprave, javno praznovanje komunističnih praznikov, ki spominjajo na ljudi, organizacije, dogodke in datume, ki simbolizirajo represiven ter avtoritaren režim na Poljskem med letoma 1944 in 1989.
Kot primer dvoličnosti in nedelovanja pravne države, nam je naš vir navedel tudi sosedovo hišo, kjer visi tabla z napisom ‘Patizanska hiša,’ poleg pa je še rdeča zvezda. Ko je policistom omenil, da tudi njega moti sosedova totalitarna simbolika, ‘so se začeli samo smejati.’
Gre za narodni in ne domobranski simbol
Pri tem je treba povedati, da domobranska zastava in tudi grb nista nikoli uradno obstajala, kot narodna vojska pa so domobranci uporabljali 100 let staro narodno zastavo in 700 let star kranjski grb, kot je o tem že poročal Časnik. Grb Kranjske pa se je uradno nehal uporabljati že v stari Jugoslaviji, vendar se je njegov spomin ohranil.
Po drugi svetovni vojni je bila čista slovenska narodna zastava iz političnih razlogov s strani novih oblasti razglašena za domobransko. Slovenska republiška zastava je po drugi strani kot prej partizanska ostala sestavljena iz narodne zastave in rdeče zvezde. S tem je bil poprej enoten narodni simbol ideološko degradiran, več desetletij trajajoča simbolna indoktrinacija pa je pustila svoje sledi tudi v narodovem spominu.
Poskus, da bi obveljala narodna zastava, preprečili komunisti
Slovenija je imela edinstveno priložnost, da ob osamosvojitvi uvede narodno zastavo kot uradno državno. Osamosvojitvena koalicija DEMOS v tedanji tridomni skupščini ni imela absolutne večine, zato je lahko opozicija pod vodstvom prenovljenih komunistov (SDP) ter ob podpori mladih liberalcev (LDS) in socialistov (SSS) preprečila, da bi bila narodna zastava brez dodatkov sprejeta za državno zastavo. Ponovno je obveljal argument iz leta 1945, da gre za belogardistično zastavo, ker so jo med drugo svetovno vojno uporabljali nasprotniki revolucije. Prepričevanje, da so domobranci uporabljali narodne in ne ideološke simbole, žal ni prestalo demokratičnega preizkusa.
Miha Pirih