Poljska z zakonom zapovedala popolno odstranitev komunističnih simbolov iz javnosti

Foto: epa

Poljski parlament je pred kratkim sprejel zakon o dekomunizaciji, ki daje lokalnim oblastem eno leto časa za odstranitev vseh simbolov represivnega komunističnega režima iz javnega prostora.

Prepoved propagiranja komunističnega ali kateregakoli drugega totalitarnega sistema se nanaša na vse javne zgradbe, objekte, naprave, javno praznovanje komunističnih praznikov, ki spominjajo na ljudi, organizacije, dogodke in datume, ki simbolizirajo represiven ter avtoritaren režim na Poljskem med leti 1944 in 1989. V primeru nespoštovanja zakona v določenem roku bo oblast lahko določila novo začasno ime.

Seznam za odstranitev več kot 1.300 najbolj očitnih primerov, ki malikujejo protipoljsko komunistično ideologijo, je sestavil poljski inštitut za narodni spomin in ga poslal lokalnim oblastem. Prepoved političnih strank, ki se sklicujejo na totalitarne metode in prakse nacizma, fašizma in komunizma, kot tudi tistih, ki temeljijo na rasnem in etničnem sovraštvu ali nasilju, prepoveduje že poljska ustava iz leta 1997 kot tudi poljski kazenski zakonik.

Kaj pa Slovenija?
Slovenija gre v tem pogledu v popolnoma obratno smer. Poslanci sedanje koalicije so v Državnem zboru že dvakrat zavrnili sprejem Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, leva politična opcija v različnih sestavah pa je to storila že trikrat. Politična opcija, ki je trenutno na oblasti, prav tako omejuje dostop do arhivov in še vedno ni uredila primernega ter pietetnega pokopa zločinsko pomorjenih v izvensodnih pobojih, ki jih je zagrešila med- in povojna komunistična oblast. Kljub 130.000 izvensodno pobitim žrtvam na slovenskem ozemlju za zločine proti človeštvu ni še nihče odgovarjal.

Prav tako se najvišji predstavniki oblasti redno udeležujejo različnih proslav in mitoloških dogodkov, ki z resnico in zgodovino nimajo ničesar skupnega, ter s tem še dodatno utrjujejo vero v nekdanji totalitarni sistem, ki je množično kršil človekove pravice. Mesec maj je bil poln praznovanj in spominov na vodjo desetega najbolj krvavega režima v človeški zgodovini – diktatorja Tita, ki je dal pobiti pol milijona nedolžnih ljudi na območju nekdanje Jugoslavije in državo pahnil v splošno ekonomsko bedo, pa vendar iz osrednjih medijev o njem nismo slišali niti ene slabe besede.

V glavnem mestu Slovenije, ki bi moralo biti center slovenske kulture, razvoja in evropske zavesti, jim je ulico uspelo poimenovati po diktatorju, a je njihovo dokončno namero k sreči ustavilo Ustavno sodišče. Številne ulice, trgi in ustanove še vedno nosijo imena znamenj in nosilcev totalitarnih časov. Vendar pa nobena institucija ni mogla preprečiti, da bi župan Zoran Janković odlikoval ljudi, ki so imeli krvave roke ali pa so pomembno soustvarjali represivni komunistični režim. Odlikovanja spornih oseb iz prejšnjega režima je prav tako redna praksa sedanjega in nekdanjega predsednika republike – institucije, ki bi morala biti prvi zgled civiliziranosti in normalnosti.

M. P.