“Prejšnji petek je poslanka Anja Bah Žibert v razpravi Državnega zbora, v delu, ki ga je takrat vodil predsednik Milan Brglez, dejala, da bi se v imenu tistih poslancev, ki so glasovali za odvzem mandata Janezu Janši, lahko opravičil, saj je njihovo in tudi njegovo odločitev Ustavno sodišče razveljavilo,” je v svojem blogu zapisal poslanec Vinko Gorenak.
No, Milan Brglez se na njene besede ni odzval. Takoj za njo je beseda pripadla meni in dejal sem mu, da tako opravičilo nikoli ni prepozno in da to lahko še vedno stori. Pozorni gledalci televizijskega prenosa so lahko opazili, da je Milan Brglez kar med mojim nastopom vklopil svoj mikrofon, kar je skrajno nenavadno, in dejal: “Vi tudi”. Priznam, da v tistem trenutku nisem vedel, kaj je mislil. Če bi vedel, bi mu seveda takoj naredil pravo malo predavanje, ker pa to ni bilo tako, sedaj zaradi njegovih besed nastaja prispevek, ki ga pravkar berete.
Takoj po končani seji sem namreč pri Milanu Brglezu preveril, kaj je mislil. Ne boste verjeli, mislil je na tisto sejo Državnega zbora, na kateri smo kot opozicijski poslanci zahtevali njegovo razrešitev, ko je dejal, da so bili povojni pomori posledica ‘naravnega prava’.
Si lahko zamislite, kakšne kriterije uporablja sedanji predsednik Državnega zbora Milan Brglez? Enači nekaj, kar sploh ni primerljivo. Ko smo poslanci SDS zahtevali njegovo razrešitev, je šlo za nekaj podobnega, kot je interpelacija, kjer opozicijska manjšina zahteva odhod posameznika, ki pripada vladajoči koaliciji, zato taka zahteva praviloma ne uspe. Če bi bilo z našo zahtevo karkoli narobe, jo dr. Milan Brglez ne bi uvrstil niti na dnevni red. Tako pa jo je in je s tem priznal, da je zahteva legitimna, glasovanje pa je pokazalo, da ga je koalicijska večina zaščitila. No, to Milan Brglez mirno enači s koalicijskim glasovanjem o odvzemu mandata Janezu Janši. Koalicijski poslanci takega glasovanja niti ne bi smeli opraviti, saj jih je na to opozorila zakonodajno pravna služba Državnega zbora, ki je jasno zapisala, da taka odločitev ne bo prestala ustavne presoje. Pa so glasovanje kljub temu opravili in Janezu Janši odvzeli mandat. Do odločitve Ustavnega sodišča je Janez Janša ostal brez poslanskega mandata. Ustavno sodišče pa je koalicijsko odločitev o odvzemu mandata seveda razveljavilo. Milan Brglez torej enači glasovanje o svojem položaju, ki je bilo ustavno in zakonito, z neustavno odločitvijo koalicijskih poslancev in njega samega. Neverjetno, nemogoče, nesprejemljivo, toda na žalost resnično.
Sicer pa se po hodnikih Državnega zbora govori, da je njegova želja kandidirati za predsednika države. Veliko je govora tudi o tem, da naj bi naša leva politična srenja naredila vse za njegovo zmago in za preprečitev drugega mandata sedanjemu predsedniku države Borutu Pahorju. Če bi se tak scenarij uresničil, bi dobili seveda predsednika države, ki bi bil še veliko slabši od najslabšega, tj. Danila Türka. Milan Brglez po svojih prepričanjih seveda nikakor ne sodi v SMC Mira Cerarja, temveč nekam veliko bolj levo, kot je ZL Luke Mesca.
Če bi bili normalna država in če bi imeli vsaj povprečno poštenega in korektnega predsednika Državnega zbora, bi Milan Brglez po odločitvi Ustavnega sodišča, da je bil odvzem mandata Janezu Janši neustaven, stopil pred mikrofon, se Janezu Janši v imenu vseh poslancev, ki so glasovali za neustavno odločitev, opravičil in se z njim rokoval. To se seveda ni zgodilo, ker pač nimamo vsaj povprečno poštenega in korektnega predsednika Državnega zbora. Imamo Milana Brgleza.
Vinko Gorenak