Branimir Štrukelj je ponovno edini kandidat za mandat predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). Glede na to, da ima svoj stolček zagotovljen, je priložnost izkoristil za grožnje, češ da obstaja nevarnost “spontanih” stavk v javnem sektorju. Glavni tajnik SVIZ-a, nekdanji zet Milana Kučana in nekoč kandidat Levice za poslanca, predvolilni čas seveda izkorišča za kampanjo proti aktualni vladi. Tudi sicer se bori predvsem za lastne privilegije – že leta velja za enega najbolje plačanih funkcionarjev v državi. Poleg tega ne gre pozabiti, da Štrukelj v Modri zavarovalnici, kjer je bil oblikovan tako odbor Modrega krovnega pokojninskega sklada kot tudi odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev sedi v upravi družbe in zaseda mesto nadzornika.
Večer danes poroča, da je Branimir Štrukelj ponovno edini kandidat za mandat predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), ob tem pa Štrukelj že grozi, da obstaja nevarnost “spontanih” stavk v javnem sektorju. KSJS vključuje osem sindikatov s skupno 72 tisoč člani, Štrukelj konfederacijo vodi že od njene ustanovitve leta 2006 – jutri bodo člani volili predsednika za naslednja štiri leta. Podobno je bilo tudi leta 2018, ko je bil Štrukelj prav tako edini kandidat, dobil je visoko, skoraj soglasno podporo – kljub določenim kritikam zaradi takratnih propadlih pogajanj. “Vedno izberemo najmanjše zlo,” je takrat za Dnevnik pojasnila predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi.
Pogajalska skupina Konfederacije sindikatov javnega sektorja in pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja sta 22. marca 2022 na Vlado RS naslovili javni poziv, da naj nemudoma uskladi višino premij dodatnega pokojninskega zavarovanja z veljavnostjo od 1. januarja 2022 dalje ter s poračunom za nazaj vključno z izgubljenimi donosi. V uredništvo pa smo prejeli dokumente, ki razkrivajo, da sindikati javnega sektorja več kot pol leta niso sporočili članov sklada in so bili tako ti na predlog reprezentativnih sindikatov javnega sektorja imenovani šele po štirih pozivih. Po tem, ko sindikati javnega sektorja več kot pol leta niso sporočili članov sklada in so očitno s tem namenoma zavlačevali, sedaj od Vlade RS terjajo odškodnino od maja 2021 dalje.
Vlada RS je onemogočila obvezno redno letno uskladitev premij dodatnega pokojninskega zavarovanja in tako oškodovala 180.000 javnih uslužbencev, vsakega/vsako za 2,3 eur mesečno. Vse od decembra 2021 dalje. Zahtevamo uskladitev in poračun. Takoj! https://t.co/XWNIpCRj3s
— KSJS – Konfederacija sindikatov javnega sektorja (@KSJS_SI) March 23, 2022
“Odgovornost za materialno oškodovanje vseh zaposlenih v javnem sektorju nosi izključno Vlada RS, saj vse do današnjega dne ni imenovala novih članic in članov Odbora zaprtega vzajemnega sklada za javne uslužbence,” sta zatrdila Štrukelj in Jakob Počivavšek na spletni strani konfederacije, in dodala, da je oškodovanje, ki se trenutno dogaja, zato nesprejemljivo ter da ga je Vlada RS dolžna takoj odpraviti in poravnati vse zapadle obveznosti. A kot je razvidno iz spodnje “urgence”, je mandat članom obora KPSJU prenehal je s 1. junijem 2021, kljub več pozivom s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so do decembra 2021 prejeli le tri predloge za imenovanje člana odbora KPSJU, in sicer je Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije predlagal Bojana Ravnikarja, Sindikat Ministrstva za obrambo je predlagal Marjana Laha, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije pa je predlagala Ano Jakopič. Le trije sindikati so torej posredovali svoj predlog, pa čeprav jih je bilo na seznamu sindikatov skoraj trideset.
Štrukelj varuje hrbet Jamniku
Na začetku smo omenili, da Štrukelj v Modri zavarovalnici, kjer je bil oblikovan tako odbor Modrega krovnega pokojninskega sklada kot tudi odbor Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev, sedi v upravi družbe in zaseda mesto nadzornika. Na portalu TopNews so pred časom pojasnjevali, da je predsednik uprave Modre Borut Jamnik ustvaril pravo hobotnico, ki nadzoruje finance državnih podjetij, bank in zavarovalnic, prek določenih medijev ustvarja javno mnenje, poleg tega pa naj bi tudi vplival na volilne rezultate ter nato sestavljal in odstavljal vlade. Od leta 2008 je tudi predsednik Združenja nadzornikov Slovenije – ob pomoči sindikatov javnega sektorja je statut zavarovalnice priredil tako, da je lahko “dosmrtni” predsednik uprave.
Eklatanten primer zlorabe pravnega reda naše države
Gre za to, da je bil leta 2010 sprejet zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe (ZPKDPIZ). Ta zakon je med drugim določal prenos upravljanja pokojninskih skladov ZVPSJU (KPSJU), KVPS, PPS in KS PPS iz Kapitalske družbe na novoustanovljeno zavarovalnico, sicer v stoodstotni lasti Kapitalske družbe. Predsednik uprave je postal Jamnik, ki je bil dotlej predsednik uprave Kapitalske družbe. ZPKDPIZ je za zavarovalnico predvidel drugačno sestavo nadzornega sveta, kot velja za vse ostale zavarovalnice. Videti je, da je namen tega zakona predvsem zaščititi Jamnika pred njegovo zamenjavo, istočasno pa bo na svojem stolčku obsedel tudi Štrukelj.
Sara Kovač